Hvala lepa.

Najprej glede tune. Jaz mislim, da kdaj tudi kakšna zaide v naše morje. Ampak mogoče pojasnilo glede članstva. Od držav članic sta v ICCAT članici samo Francija pa Velika Britanija, za pokrivanje ozemelj, pač teh čezmorskih ozemelj, za zastopanje tistih interesov. Tako mislim, da niti ni… Zato se pa tudi na ravni Sveta EU oziroma v EU se uskladijo stališča posebej, vsakič posebej, tako ima EU enotna stališča, ko gre za pogajanja v tej organizaciji.

Kar se tiče SKP, pa te večje subsidiarnosti in prožnosti ter bolj ciljne naravnanosti okoljskih ukrepov, pa ne vem, ali sem vaše vprašanje pravilno ujela. Generalno gledano, če me vprašate, bi mi želeli… Cel ta okoljski okvir skupne kmetijske politike se je nekoliko spremenil, tako se je sedanja navzkrižna skladnost nadgradila in postala bolj zahtevna. Tako se ohranja prejšnja ozelenitev in navzkrižna skladnost, hkrati se pa dodaja neke nove pogoje, ki so obvezni, pogojenost je obvezna. Mi pa menimo, da nekateri od ciljev, ki se jih želi doseči s to pogojenostjo, bi bilo pravzaprav lažje doseči ali pa bolj prijazno doseči, pa mogoče celo bolj ciljno doseči s prostovoljnimi ukrepi, za katere se kmetje odločijo, kot pa da so obvezni, ker so lahko v posebnih razmerah, recimo, pri nas tudi zelo omejujoči in mogoče preveč omejujoči. In tudi ko je nek ukrep obvezen in je predpisan, potem ga je seveda treba izvajati, ne moreš pa kmeta za tako prakso nagraditi; če je ukrep prostovoljen, ga lahko v okviru programa razvoja podeželja, ker je nadstandarden, za tisti nadstandard, za tak nadstandardno prakso, za večje stroške, izgubljen dohodek. Mi si prizadevamo, da tudi, če samo ohranjaš neko prakso, ki je naravi bolj prijazna od sodobnih ali pa modernih tehnologij, da bi lahko to nagradil oziroma tako subvencijo imel v okviru okoljskih ukrepov, je to bolj prijazno in je lahko bolj ciljno usmerjeno, kot če je generalno nekaj predpisano na ravni EU. In menimo, da na tej točki pogojenosti je sama ambicija Evropske komisije pri tem zakonodajnem predlogu, da se da več pristojnosti državam članicam pri izvedbi skupne kmetijske politike, v nasprotju s tem, da določene stvari pa predpisuje in že na ravni EU omejuje.

Kar se tiče prav doseganja ciljev, če bi želeli bolj detajlna pojasnila, tehnična pojasnila, bi pa prosila potem svojo kolegico Simono Vrevc, predstavnico v posebnem odboru za kmetijstvo, da lahko tudi na kakšnem čisto konkretnem primeru spremljanja teh določenih ciljev, kazalnikov in tudi kako se potem, ali pa to spremembo pristopa, ki ga imamo recimo zdaj v tem, ki je predlagan na praktičnem primeru tudi pojasni, če je to potrebno.