Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Poslanke in poslanci!

Tokratni Svet za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval tri točke s področja ribištva, na področju kmetijstva pa bo predsedstvo podalo poročilo o stanju pogajanj na področju reforme skupne kmetijske politike, o srečanju G-20, skupine ministrov za kmetijstvo, in o položaju na področju afriške prašičje kuge.

Nekaj o ribških točkah. Prva se nanaša na določitev ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2019. Pričakuje se politični dogovor, gre za zahtevna pogajanja med državami, ki se tičejo predvsem severnih držav. Se pravi, točka ne zadeva Slovenije neposredno. Slovenija pa podpira predlog komisije, saj je pripravljen na podlagi znanstvene ocene, ki omogoča obnavljanje in ohranjanje populacij ribolovnih vrst. Hkrati v predlogu predvideva znatna zmanjšanja za nekatere vrste rib in ponekod na nekaterih področjih tudi povečanje glede na stanje ribolovnih virov.

Druga točka se nanaša na sporazum med EU in Norveško, in sicer gre za izmenjavo mnenj pred posvetovanji, ki bodo potekala med Norveško in EU konec novembra v Bergenu. Tudi ta točka se ne tiče Slovenije.

Tretja točka pa je posredno pomembna tudi za Slovenijo, in sicer se bo pripravljalo stališče za srečanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, s kratico ICCAT. Gre za mednarodno organizacijo za spremljanje obvezujočih upravljavskih ukrepov v zvezi s tuno in tuni podobnimi vrstami v Atlantiku in morjih, povezanih z Atlantikom, torej tudi za Sredozemlje. Pogajanja so pa zato pomembna, ker se tamkajšnji dogovori v tej regionalni organizaciji potem upoštevajo tudi nazaj skozi evropsko zakonodajo. Za Slovenijo je to pomembno zato, ker mora izvajati ukrepe, ki jih sprejema ta ICCAT organizacija v zvezi s sledljivostjo tuna in tuni podobnih vrst rib, na področju notranje trgovine, uvoza, izvoza in ponovnega izvoza.

Naslednja točka je pomembna kmetijska točka, kjer bo, kot sem že omenila, predsedstvo poročalo o tem, kakšen napredek je bil do zdaj narejen pri pogajanjih o uredbi, ki bo določila pravila in podpore za strateške načrte na področju skupne kmetijske politike po letu 2020. Poročilo povzema ključna stališča držav članic, ki so bila do zdaj izražena na delovnih skupinah in na posebnem odboru za kmetijstvo, ne pa tudi vsebin, ki se pogajajo v okviru pogajanj o večletnem finančnem načrtu Evropske unije. Za nas je pomembno, da to poročilo izraža tudi stališča, ki so bila izražena s strani Slovenije, in sicer predvsem izpostavlja poenostavitve skupne kmetijske politike, potrebo po večji prožnosti pri izbiranju in oblikovanju bodočih ukrepov, pa tudi nekaterih sprememb, kar se tiče strateškega planiranja in odobritve s strani komisije ter poročanja evalvacije. Za samo razpravo je predsedstvo pripravilo dve vprašanji za ministre. Prvo se nanaša na prenos odgovornosti od EU na države članice zaradi novega izvedbenega modela, ki daje več pristojnosti državam članicam. In drugo vprašanje se nanaša na nove okoljske ambicije skupne kmetijske politike. Mi se v okviru že sprejetih stališč v Državnem zboru zavzemamo za nadaljnje poenostavitve pri zahtevanju vsebine strateških načrtov, postopkov odobritve strateških načrtov in zahteve glede poročanja; to smo že podrobno pojasnili tudi na prejšnjih sejah. Zavzemamo se tudi za dodatno prožnost in v tem smislu menimo, da so določene omejitve oziroma določene zahteve pri izvajanju neposrednih plačil, ki so zdaj obvezne, da bi jih bilo smiselno preoblikovati v prostovoljne za države članice, ko gre, recimo, za prerazporeditveno plačilo, shemo za trajnost ali pa shemo za upravljanje s tveganji ter sektorske programe.

Kar se tiče okolja, moram poudariti, da višje ambicioznosti na področju varovanja okolja, narave in podnebnih sprememb, ki so ključni elementi reforme, nikakor ne postavljamo pod vprašaj, ker, nasprotno, menimo, da je to primerjalna prednost za nas. Menimo pa, in to bomo izpostavili, da bi bilo te višje cilje lažje doseči preko prostovoljnih ukrepov, kjer bi imele države več možnosti, da ukrepe prilagodimo specifičnim razmeram. Poleg tega bi se na ta način ugotovila boljša sprejemljivost oziroma sprejemanje teh ukrepov s strani pridelovalcev. Menimo, da je treba te ukrepe zagotoviti privlačne za kmete, da bi se lahko upoštevala tudi širša okoljska vrednost. Poleg tega bomo opozorili na potrebo, da mora biti pri izvedbi pogojenosti kot novem modelu te okoljske komponente skupne kmetijske politike državam članicam zagotovljena zadostna prožnost, vključno z možnostjo izjem za male kmete.

Naslednja točka je poročilo komisije z zasedanja kmetijskih ministrov skupine G-20. Tu samo povem, da gre za tradicijo, ki jo argentinsko predsedstvo nadaljuje; da je pomembna tema skupine G-20 kmetijstvo in prehranska varnost. Tako je tudi potekalo zasedanje G-20 ministrov julija v Buenos Airesu v Argentini, ko je bila sprejeta skupna deklaracija in načrt nadaljnjih aktivnosti za zagotovitev trajnostne preskrbe s hrano. Zakaj je to vprašanje pomembno - te države imajo 60 % vseh kmetijskih površin in 80 % pridelave oziroma trgovine, mednarodne trgovine v kmetijstvu prispevajo. Vključno s tem je pa bilo zagotavljanje prehranske varnosti, trajnostno upravljanje, vloga naprednih IT tehnologij v kmetijstvu, preprečevanje odpadkov oziroma zavržkov hrane, mednarodna trgovina in protimikrobna odpornost.

Zadnja točka, ki jo želim izpostaviti, je pa poročilo komisije o stanju na področju afriške prašičje kuge. Potem, ko je razvoj te bolezni dobil nekakšen preobrat ali pa nekakšno zaostritev po tem, ko se je letos septembra pojavila pri divjih prašičih v Belgiji. O tem, kakšne ukrepe je sprejela Belgija, so bili ministri seznanjeni že na nedavnem neformalnem zasedanju Sveta septembra na Dunaju. Gre namreč za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki lahko prizadene tako divje kot domače prašiče, in je v evropski prostor bila vnesena leta 2007, najprej v Gruzijo, kasneje pa se je pojavila še v drugih državah. Tako jo imamo trenutno pri divjih prašičih v Belgiji, Češki, Estoniji, Italiji, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Romuniji in Ukrajini. Pri domačih prašičih pa v Bolgariji, Italiji, Latviji, Litvi, Romuniji, Ukrajini in na Poljskem. Ker je nastalo novo žarišče, so potrebne ukrepe sprejeli tudi v sosednjih regijah, v Luksemburgu in Franciji. Preventivne ukrepe pa izvajajo tudi naša Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer s tem, da načrtno spremlja stanje pri divjih prašičih in domačih prašičih, z osveščanjem prebivalcev in rejcev, s sodelovanjem in osveščanjem lovcev in z navodili za rejce, lovce, prevoznike, turiste in obiskovalce, in s tem, da je posodobila načrt ukrepov ob morebitnem pojavu te bolezni.

Hvala lepa.