Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Gospe in gospodje.

Ključno vprašanje, ki se danes zastavlja je, ali je mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo, tako imenovani ICS, s skladu s pogodbami Evropske unije ali ne. Po odločitvi sodišča v zvezi z mnenjem 1/17 bi to naj bilo jasno, vendar to ne bo storjeno pred pomladjo leta 2019.

Danes razpravljamo tudi o sporazumu o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem, vendar osebno mislim, da to vendarle ni mogoče izvzeti iz konteksta sporazuma o prosti trgovini med obema subjektoma.

In če naj pojasnim svojo intenco razprave tudi ne morem mimo tega, da generalno ne povem nekaj načelnih stvari o sporazumih o svobodni trgovini. To, kar je bilo danes tukaj že razumeti iz razprave je, da tisti, ki želi načelno zaščititi demokracijo mora biti proti sporazumom o svobodni trgovini, zato ker ti vzpostavljajo posebna sodišča s posebnimi pristojnostmi za gospodarske družbe in investitorje. Svobodna trgovina so samo besede, ki vzbujajo prijetne asociacije. V realnem svetu pa je zadeva poponoma drugačna, zato ker je svobodna trgovina in vse kar iz nje izhaja že zdavnaj postala sinonim za tajne dogovore gospodarskih družb in politikov. Tudi meda ni potrebno biti posebej velik poznavalec svobodne trgovine, da bi se razumelo, da svobodna trgovina ukinja tako imenovane necarinske ovire kot so pravni, ekološki in socialni standardi na katerih so utemeljeni posamezni družbeni sistemi posameznih držav, tudi članic Evropske unije in kajpada tudi Slovenije. Pravni ekološki in socialni standardi so tisti standardi, ki ščitijo interese državljanov. In če naj bodo žrtvovani svobodni trgovini, potem obstaja zelo realna možnost, da bo ta svoboda pripadla poslovnim subjektom ne pa ljudem. To enako velja tudi seveda za sporazume o zaščiti naložb oziroma kakršnihkoli drugih sporazumov, ki izhajajo iz osnovnih načel opredeljenih v sporazumih o svobodni trgovini. To kar sem zdaj povedal, zveni precej apokaliptično, to je do neke mere tudi risanje potencialnih katastrof na obzorju s katerimi se jaz osebno sicer ne strinjam, vendar želim kontekst omeniti. Zakaj? Ključno o čemer se danes moramo odločiti je, ali smo za sodelovalnost ali za partikularizem. To je tisto o čemer mora danes parlamentarni odbor odločiti in tudi sporočiti naprej, zakaj kolikor je bilo pojasnjeno s strani predstavnikov Vlade, je Slovenija trenutno edina med 27. članicami Evropske unije, ki ima pomisleke glede podpisa sporazuma o zaščiti naložb z Republiko Singapur. Osebno mislim, da je zahodnoevropska politika kamor se mi tudi štejemo v veliki krizi, če smo prišli tako daleč, da se ideja Evrope izkorišča za drobna izsiljevanja na mestu za razreševanje resnih problemov in to kar je intenca tega sporazuma o zaščiti naložb, gospe in gospodje, to je resna zadeva, zato ker tukaj gre za vprašanje globalne trgovine v katero je Slovenija kot izrazito izvozno gospodarstvo tudi dokončno in neizpodbitno vpeta in mora te svoje gospodarske interese tudi dosledno zastopati. Zatorej, če je dilema sodelovalnost ali pa partikularizem, potem sem jaz vedno za sodelovalnost in v tem duhu bom tudi glasoval in bom danes ta predlog, ki ga je Vlada pripravila, tudi podprl.

Hvala lepa.