Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani vabljeni!

Izvor danes obravnavane teme izvira že precej let v preteklost in je tesno povezan s sprejemanjem trgovinskega partnerstva med ZDA in Kanado oziroma tako imenovanega sporazuma CETA. Tam se je ob koncu dolgotrajnih a za javnost precej netransparentnih pogajanj izkazalo, da ne gre le za sporazum o svobodni trgovini temveč, da sporazum vsebuje določila o posebnem načinu reševanja tako imenovanih investicijskih sporov imenovanih ICDS. Slovenija je bila ena izmed tistih držav članic, ki se je temu uprla in zahtevala presojo Evropskega sodišča o skladnosti taki določil s pravnim redom Evropske unije. To mnenje sodišča, kot vemo, še ni bilo izrečeno in se pričakuje prihodnje leto. Slovenija je vsa ta leta izpostavljala, da je mnenje sodišča o tej zadevi predpogoj za podpis in uveljavitev sporazuma. V primeru začasne uporabe CETE je Slovenija svoje nestrinjanje izrazila s posebno izjavo, da se sporazum v delu zaščiti naložb ne izvaja do odločitve sodišča do nacionalne ratifikacije. V primeru sporazuma s Singapurjem izjava o nestrinjanju, po našem mnenju, ne bo dovolj. Sporazum je namreč razdeljen na dva sporazuma, enega o prosti trgovini, tako imenovani FTA in drugega o zaščiti naložb oziroma IPA. O tem drugem in samo o njej danes razpravljamo. Prostotrgovinski sporazum je namreč v izključni pristojnosti Uniji. V primeru naložbenega sporazuma,ki tujim podjetjem omogoča tožiti države pred posebnimi tribunalni in se tako izogniti nacionalnim sodiščem, pa gre za vsebino, ki posega tako na področje pristojnosti držav, in gre za tako imenovani mešani sporazum, ki ga morajo ločeno sprejeti tako Evropska unija kot posamezne države članice. To je v posebnem mnenju presojalo tudi že sodišče Evropske unije, mnenje 2/15.

Predlog stališča, o katerem danes razpravljamo, ki sicer zvesto sledi politiki, ki je bila do sedaj tudi potrjena v Državnem zboru, pa drastično spreminjata dve povedi, ki po mnenju Socialnih demokratov ne bi smeli biti vključeni v to stališče. Obe namreč pomenita, da bi Slovenija umaknila svoj pridržek in prihodnji teden omogočila podpis sporazuma ob robu zasedanja ministrov Unije. In sicer govori v zadnjem odstavku na strani 2: »Republika Slovenija tudi ne podpira začasne uporabe zadevnega sporazuma, vendar v luči kompromisa in širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek do predloga sklepa Sveta o podpisu.« In v zaključku: »Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpisa, v luči kompromisa in v kontekstu širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek, kar pa ne prejudicira stališča Republike Slovenije glede ICS niti glede začasne uporabe zadevnega sporazuma.« Zelo nas skrbi, da stališče, sicer z izjemo sedaj omenjenih stavkov, korektno izpostavlja nastajanje sporazuma in pomisleke Slovenije do njegove vsebine. Korektno izpostavlja, da so vsa sedanja stališča Slovenije izražala skepso do posebnih sodišč. Korektno izpostavlja, da je za Slovenijo ključno, da se Evropsko sodišče izreče o skladnosti sporazuma CETA, to pa se ne bo zgodilo še vsaj pol leta. Glede začasne uporabe pravite, da je komisija poudarila, da tega ne namerava predlagati, ampak v sami obrazložitvi stališča piše (citiram): »Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet EU ne odloči drugače.« O tem torej odloča drugi organ in sestavljajo ga posamezne države članice, kjer pa tudi navajate, da so že zainteresirane za čimprejšnje izvajanje sporazuma. Hočem reči, da se ne moremo ravno zanesti na neke neformalne obljube komisije, če lahko o tem odloča Svet EU.

Poleg tega je v stališču navedeno, da se zaradi odločanja Evropskega sodišča o zadevi CETA sporazum lahko še spremeni, to ste tudi sami povedali v obrazložitvi. Zakaj torej, razen nekega piarovskega vložka komisije, hiteti s podpisom sporazuma, ki je morda celo ustavno sporen, ob tem pa niso izpolnjeni pogoji, ki ste jih vi oziroma mi ves čas zahtevali. Če bi Slovenija s stavkom ali dvema spremenila to stališče, o katerem danes govorimo, bi omogočila gladek podpis sporazum, toda s tem bi se izpostavila tveganjem in pritiskom po hitri nacionalni ratifikaciji sporazuma, ki bi domačim sodiščem vzel pristojnost razsojati. Mi pa imamo v Evropski uniji sodišče Evropske unije, imamo svoja nacionalna sodišča in nikakor Evropska unija ne pomeni razsojanja pred nekimi posebnimi tribunali. Menimo, da imamo svoj pravni red in da je tu treba reševati spore.

Zato je po našem mnenju, torej po mnenju Socialnih demokratov, nujno, da se danes poslanke in poslanci seznanimo z določenimi dejstvi pred odločanjem o tem stališču. In sicer, kot ena, ne gre za prostotrgovinski sporazum, gre za ločen sporazum o zaščiti investicij, to moramo res zelo, zelo jasno vedeti. Njegovo sprejetje oziroma zadržanje v ničemer ne vpliva na podpis in izvajanje prostotrgovinskega sporazuma, ki bo stopil v veljavo z vsemi svojimi koristmi. Kot dva, sporazum, o podpori kateremu odločamo danes, daje možnost tujim investitorjem, da tožijo države zaradi ukrepov države, s katerimi jim je ta po njihovem mnenju povzročila škodo. Toda, pozor, ne gre za sodno varstvo pred rednimi sodišči, gre za posebne tribunale, dostopne samo tujim investitorjem, zaradi katerih je lahko država na zatožni klopi celo zaradi zakonitih ukrepov, ki jih je sprejela v javnem interesu, in celo zaradi sodne odločitve. Nič od tega ni na voljo domačim investitorjem, javnosti in ljudem, ti ne morejo biti stranka v postopkih pred temi tribunali. Slovenija je več let vztrajala, da se mora o skladnosti posebnih investicijskih razsodišč z evropskim pravom izreči Evropsko sodišče, ki o tem odločilo v tako imenovanem mnenju 1/17, tam se bo na primeru CETA pokazalo, da so tovrstni primeri dejansko v skladu s pravnim redom Evropske unije.

Prav tako nas zanima, kje je samo besedilo izjave, o katerem govorite, dali boste izjavo na zapisnik. In kakšna je sploh pravna veljavnost te izjave, kakšne pravne učinke bo ta izjava imela.

Zanima me torej, da se opredelite do vseh teh treh točk, o katerih sem razpravljala. In zanima me, za kakšne konkretne kompromise gre v tem stališču in kakšne signale želimo tretjim državam pošiljati, ki se omenjajo v predlogu sklepa. Naš predlog, torej predlog Socialnih demokratov je, da se ti dve povedi, kateri sem prej citirala, iz stališča umakneta, v tem primeru bomo stališče podprli. V kolikor se ti dve povedi ne umakneta imamo zadržek do podpore temu stališču. Hvala lepa.