Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Poskušal bom čim bolj strnjeno in jedrnato predstaviti predlog stališča Slovenije do omenjene teme. Bom pa vseeno malce šel tudi v zgodovino oziroma malce predstavil tudi samo ozadje pogajanj za sklenitev Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo, državami članicami EU in Republiko Singapur.

Če pogledamo najprej ekonomsko sliko Singapurja: dinamično rastoče gospodarstvo jugovzhodne Azije, ki vključuje več kot 600 milijonov potrošnikov, hitro rastoči srednji razred, to so ključni trgi za izvoznike in vlagatelje iz Evropske unije. Znotraj združenja, tako imenovanega združenja ASEAN, je Singapur največji partner Evropske unije, saj predstavlja nekaj manj kot tretjino blagovne menjave med, se pravi, z blagom in storitvami med Evropsko unijo in združenjem ter približno dve tretjini naložb med regijama. Pogajalske smernice za prostotrgovinski sporazum, za pogajanja z ASEAN kot celoto so bile sprejete že letat 2007, ker v pogajanjih ni bilo napredka, je Svet Evropske unije leta 2009 pooblastil Evropsko komisijo za bilateralna pogajanja s Singapurjem, leta 2011 pa je razširil mandat še na naložbeni del. Pogajanja za sklenitev celovitega prostotrgovinskega sporazuma, ki je vseboval tudi določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov so se zaključila leta 2015. Ker med državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo ni bilo soglasja glede pravne narave sporazuma, je Evropska komisija zaprosila sodišče Evropske unije za mnenje ali lahko Evropska unija sama podpiše zadevni sporazum. Sodišče Evropske unije je v mnenju 2/15 pojasnilo, da je zadevni sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga na strani Evropske unije podpišejo tudi države članice Evropske unije, v celoti pa začne veljati šele ob zaključku ratifikacije postopkov vseh partnericah Evropske unije, torej vseh državah članicah EU. V želji po čim hitrejši uveljavitvi trgovinskih določb sporazuma, je Evropska komisija predlagala delitev celovitega sporazuma na dva ločena dela. Torej na sporazum o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije in začne veljati po zaključku postopkov na ravni EU in v Singapurju, ter sporazum o zaščiti naložb, ki je v deljeni pristojnosti in začne veljati, ko so zaključeni ratifikacijski postopki v vseh podpisnicah, torej ko je ratificiran v vseh državah članicah Evropske unije. Predlagan pristop je potrdil maja letos Svet Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino. Tudi Vlada Republike Slovenije, Državni zbor z novo arhitekturo, kot temu rečemo, seznanila z gradivom o pravnih posledicah, mnenje 2/15. Sporazum o prosti trgovini je Slovenija podprla 21. Junija letos. Sporazum o zaščiti naložb, ki je predmet torej današnje obravnave, današnje seje, pa je bolj trg oreh, o tem se vsi strinjamo in bomo danes poskušali doseči usklajeno mnenje.

Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam… Ali mogoče še, ko govorimo na splošno o bilateralnih gospodarskih odnosih med Slovenijo in Singapurjem, če smo rekli, da je to zelo pomembno središče tako imenovanih HAP za vstop na azijske trge za celotno evropsko gospodarstvo, torej gospodarstvo Evropske unije, nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo, ampak razumljivo, v manjši meri. Kljub temu je izvoz Slovenije v letu 2017 v Singapur znašal skoraj 27 milijonov evrov, predstavlja kar velik porast v primerjavi z letom 2016 oziroma lahko vidimo, od leta 2012 naprej, ker tak konstanten naraščajoč trend torej postaja in je pomemben, pomembno izhodišče tudi za slovenska podjetja, tudi nekaj investicij, tudi storitvena menjava je na sicer še malce nižjem nivoju, pa vendarle lahko rečemo, da je Singapur tudi eden izmed pomembnejših držav partneric, gledam seveda iz gospodarskega vidika, za slovensko gospodarstvo.

Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam na predstavitev vsebine sporazuma, torej o zaščiti naložb o katerem razpravljamo danes. Sporazum o zaščiti naložb z Republiko Singapur je prvi samostojni naložbeni sporazum na ravni Evropske unije in kakšne druge države oziroma kakšnega drugega, da tako rečem, centra moči. CETA je bil sporazum tudi z naložbenim delom, če se spomnite. Ta sporazum bo nadomestil vse dvostranske sporazume o zaščiti naložb med državami članicam Evropske unije in Republiko Singapur. Sporazum ureja uvodne določbe, zaščito naložb, reševanju naložbenih sporov, institucionalni okvir in končne določbe. Določbe o zaščiti naložb za Republiko Slovenijo niso sporne, ker povzemajo standarde zaščite naložb, ki izhajajo iz mednarodnega naložbenega prava. Za Slovenijo glede na sprejeta stališča Državnega zbora, predstavlja zadržek mehanizem reševanja sporov med vlagateljem in državo pred bilateralnim naložbenim sodiščem, znanim tudi pod kratico ICS in določbe o začasni uporabi sporazuma. Z ICS smo se srečali prvič ob obravnavi CETE sporazuma. Vlada Republike Slovenije se je v skladu s stališči Državnega zbora aktivno vključila v postopek mnenja 1/17, ki se je začel na predlog Kraljevine Belgije in v katerem bo sodišče Evropske unije podalo mnenje o skladnosti mehanizma ICS v CETI s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. Sodišče doslej tega mnenja še ni izdalo, ga pričakujemo. Po nekaterih ocenah naj bi to mnenje dobili nekje v začetku pomladi naslednjega leta. Določbe ICS zadevnega sporazuma pomenijo v določeni meri nadgradnjo CETE, vendar še vedno ne odpravljajo pomislekov obravnavanih v zadevi mnenja 1/17. Če bo potrebno iti v detajle bomo potem lahko malce tudi to obrazložili. Mnenje 1/17 bo pomembno ne samo za CETA, temveč tudi za naložbene sporazume z ostalimi državami, recimo, s Singapurjem, zato se je Slovenija zavzela, da bi bilo potrebno počakati s podpisom sporazuma do objave zadevnega mnenja. Sodišča predvidoma, kot rečeno, nekje v prvem kvartalu za 2019 oziroma v začetku spomladi 2019. Sporazum predvideva tudi začasno uporabo še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov. Slovenija in nekaj držav članic je tem določbam nasprotovalo. V procesu nadaljnjega usklajevanja je bila začasna uporaba določena kot možnost. Evropska komisija je poudarila, da ne namerava predstaviti predloga sklepa za začasno uporabo. Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet Evropske unije ne odloči drugače. Evropska komisija je tudi poudarila, da bo po objavi mnenja 1/17 pripravila vse potrebne spremembe ICS mehanizma v sporazumu še preden se bo sporazum začel uporabljati.

V nadaljnjih bilateralnih konzultacijah z Evropsko komisijo je Republika Slovenija dosegla, da bo le-ta podala tudi pisno izjavo na zapisnik, kar predstavlja, po našem mnenju, pomembno politično zavezo. Mimogrede izjava bo objavljena skupaj s sporazumom v skladu z dunajsko konvencijo, se uporablja pri razlagi sporazuma. Nima pa neposrednih pravnih posledic, to pa drži, gre za politično zavezo.

Podpis zadevnega sporazuma ob robu vrha ASEAN predstavlja močno politično sporočilo drugim ključnih trgovinskim partnerjem Evropske unije. Predstavlja tudi ne nazadnje močno sporočilo v kontekstu, če želite, trgovinskih vojn, ki se dogajajo med ZDA, Kitajsko, ostalimi še nekaterimi centri moči globalno gledano. Predstavlja ne nazadnje tudi določeno sporočilo temu, da je potrebno čim prej vzpostaviti ponovno svetovno trgovinsko organizacijo kot tistega, ki bi učinkovito določal trgovinska razmerja med posameznimi centri moči posameznimi državami. Ne nazadnje mislim, da je to pomembno tudi z vidika odprtosti Evrope, evropskega trga kot takega.

Dovolite mi še nekaj besed o predvideni časovnici. Slovenija ne hiti sama. Sledi časovnici, ki jo je določilo predsedstvo Evropske unije. Ob obravnavi na Svetu smo ves čas uveljavljali stališče Republike Slovenije in tudi sedaj ga ne spreminjamo. Ostali smo tako rekoč sami. 27 držav članic plus Evropska komisija, lahko rečem, proti Sloveniji. Jaz mislim, da smo vseeno dosegli izjavo Evropske komisije in seveda zagotovila, da do začasne uporabe tega sporazuma ne bo prišlo do omenjenega mnenja 1/17, tako da mislim, da smo v tem procesu pogajanj ali pa zastopanja zelo trdih in jasnih stališč, ki jih ne nazadnje zagovarja Državni zbor Republike Slovenije vendarle dosegli, po našem mnenju, primeren kompromis.

Potrditev sklepa za podpis sporazuma s Singapurjem je predvidena na zasedanju, kot rečeno, najprej Svetu za kmetijstvo 15. oktobra, podpis v imenu Evropske komisije pa ob robu Vrha ASEAN, ki bo potekal 18. in 19. oktobra. Države članice bodo v sporazum predvidoma podpisovale bodisi 15. 10. ob zasedanju Sveta za kmetijstvo, bodisi 16. 10. ob zasedanju Sveta za splošne zadeve. Evropski parlament bo sporazum predvidoma obravnaval februarja 2019.

Torej, za zaključek poudarjam, da s predlaganim stališčem glede omenjenega sporazuma, še enkrat bi to res rad poudaril, Republika Slovenija ne spreminja dosedanjih generalnih stališč glede reforme naložbene politike v Evropski uniji. Za spremembo za enkrat ni strokovnih podlag. V obravnavi na svetu je Republika Slovenija jasno povedal, da ne spreminja stališča, vse to izhaja tudi iz pisne izjave Republik Slovenije, k bo predložena kot sem že omenil na zapisnik Sveta Evropske unije. Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpira konkretnega sporazuma pa v luči kompromisa in v kontekstu širšega politične sporočila Evropske unije tretjim državam umika pridržek torej zgolj pridržek glede podpisa sporazuma. Gre za politično odločitev, ker gre za mešan sporazum se sklep o podpisu namreč sprejema s soglasjem in če ena država ne da soglasja je podpis sporazuma blokiran. Še enkrat poudarjam, sporazum za zaščito investicij bo začel vejati šele, ko ga bodo ratificirali vsi parlamenti držav članic Evropske unije. Poudarjam tudi, da podpis v praksi sam po sebi ne bo prinesel sprememb. Sporazum torej še enkrat stopi v veljavo zaključka ratifikacijski postopkov. Še to - Slovenija seveda o začasni uporabi nasprotuje. Državni zbor bo o sporazumu ponovno odločal o ratifikacijskem postopku. Do takrat - to pa vsaj upam nisem prepričan - bomo imeli tudi mnenja Sodišča Evropske unije o skladnosti ICS s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. To mnenje pa bo zavezujoče tako za države članice Evropske unije torej za Slovenijo kot tudi za vse institucije Evropske unije.

S tem nekako zaključujem to uvodno predstavitev. Pričakujem razpravo na to temo. Pričakujem seveda na koncu neki kompromisni dogovor vsaj želim si in upam na to. Še enkrat bi poudaril, da smo res v okviru prizadevanj tako kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve kot seveda tudi pri nas poslušali, kar največ iz vsega tega izvleči glede na stališče tudi Državnega zbora torej glede na stališča Slovenije. Jaz sem se nenazadnje pred štirinajstimi dnevi srečal tudi z generalnim direktorjem Direktorata Evropske komisije za trgovino Demarty, mu obrazložil situacijo, mu povedal in seveda dobil še enkrat zagotovila, da ne bo prišlo do uveljavitve začasne uporabe tega sporazuma do omenjenega mnenja torej / nerazumljivo/ in recimo, da mu verjamemo tudi na besedo.

Moj predlog bi bil - spoštovani poslanci in poslanke -, da to stališče, to mnenje Slovenije potrdite.

Hvala lepa.