Najlepša hvala.

Če sem prej spraševal o tem kratkem roku pravzaprav, kjer se zadeve dogajajo, me tokrat zadeva zanima bolj dolgoročno in zopet zadeva spet odnos med obema institucijama. Ker, konec koncev, lahko druga drugo podčrtata. Jasno je, da lahko splošne ukrepe sprejema ali pa splošna vodila sprejema Državni zbor, medtem ko operacionalizacija, konkretni akti so v domeni Ministrstva za zunanje zadeve, ta ločnica je zelo jasna, med drugim odstavkom 2. člena pa potem vsem nadaljevanjem, tam je edinkrat, ko Državni zbor lahko neke zadeve naredi. Ampak znotraj tega širšega odnosa me zanima, v kakšnem času - torej, tu me pa zanima v bistvu zelo konkretno -, v kakšnem času lahko pričakujemo premike glede treh stvari. Najprej glede določanja vsebine predsedovanja Svetu Evropske unije, ker dejansko tu že zamujamo, in to je po mojem celo temeljno vprašanje, ki potem nekako določa še dve drugi zadevi, ki pa izhajata iz obstoječe zakonodaje oziroma obstoječih predpisov. Prva taka, torej, poleg dela na vsebini našega predsedovanja ter treh do petih prioritetah, ki jih je treba nekako določiti tudi zaradi naših partnerjev, ki smo v trojki, ne zgolj zaradi nas, sta drugi dve takšni vprašanji, ki sta pa malce bolj kratkoročni, ampak sta povezani s tem dolgoročnim, ker če tega vemo, potem bo to lažje narediti. Prvo takšno je Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, ki mora biti sprejeta do 1. 1. 2019. Žal smo se navadili v dosedanjih fazah, da se zna zamujati s temi zadevami, ampak je zelo neprijetno potem na plenarki tri mesece ali pa šest mesecev po tistem sprejemati deklaracijo, ki velja za leto in pol, ampak mora biti nekako usklajena s to glavno, ima smisel, da je usklajena. In drugo, ki pa izhaja iz same Deklaracije o zunanji politiki, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, je pa poročilo na podlagi Deklaracije o zunanji politiki, ki ga mora tudi obravnavati Državni zbor.