Hvala lepa.

Lep pozdrav, spoštovani predsednik odbora, spoštovane članice in člani ter drugi prisotni! Nekaj vprašanj se prekriva, pa bom povezal ta vprašanja v skupni odgovor.

Torej, zanesljivo je Slovenija podpornica evroatlantskih povezav, ko gre za države zahodnega Balkana, še posebej v tem kontekstu ta hip, ko gre za Makedonijo, pa tudi na daljši rok Bosno in Hercegovino ter drugih. Če kar takoj povem, ker ravno danes odhajam v Makedonijo, je tudi cilj mojega obiska ta, da na eni strani prisluhnem sogovornikom, se podrobneje informiram o dogajanju v tej državi, hkrati pa jim sporočim naše stališče ponovno, da smo podporniki vseh tistih ravnanj in dejanj na strani oblasti in ljudstva v Makedoniji, ki so dovolj legitimna in legalna in merijo v smeri pridruževanja Evropski uniji, pa tudi predvsem k povezavi v Natu. Ob tem bom posebej poudaril, da se zavedam, da je Makedonija suverena država in da se Slovenija ne želi vmešavati v njene suverene odločitve, bi rekel, tako oblasti kot državljanov, pa vendar, tako kot celotna Evropska unija ves čas spremljamo proces in smo zavezani po svojih načelih k spodbujanju demokracije in vseh takih povezav, ki to Evropo držijo skupaj. Tako bom izrazil to našo podporo tovrstnim procesom, pri čemer bom pa tudi ustrezno upošteval, kot sem rekel, dejstvo, da se morajo o vsem tem odločati sami, seveda tudi v dogovoru z Grčijo, in da referendum, ki so ga izvedli, ni bil sklepčen, kot bi se lahko izrazil, udeležba je bila premajhna, tako je po tej plati to problem. Po drugi plati je pa res, da je bil izid referenduma, če gledamo število glasujočih, tistih, ki so oddali glas, pa izjemno močno v prid odločitvi, da se Makedonija pridruži, torej da Makedonija sprejme ustavne spremembe, da se spremeni njeno ime in da odpre sama sebi to pot v evroatlantske povezave. Tako kot prijateljska država, ki jo vseskozi podpiramo, s katero smo tudi tesno sodelovali pri preprečevanju ilegalnih migracij na območju ožjega Balkana in srednje Evrope, mislim, da zasluži Makedonija to našo posebno pozornost in podporo v teh demokratičnih in drugih procesih.

Kar zadeva odnos do Bosne in Hercegovine. Tako kot do Makedonije tudi tu podpiramo politiko odprtih vrat do Bosne in Hercegovine. Želimo si, da bi tako Makedonija kot Bosna in Hercegovina postali članici Evropske unije, seveda ko bosta za to izpolnili vse ustrezne pogoje, pa tudi pri Bosni in Hercegovini podpiramo smer pridruževanja Natu. Je pa res, da je situacija tudi tu zelo zapletena. Po nedavnih volitvah so se zaostrila nekatera vprašanja na mednacionalni ravni. Vemo, da so na hrvaški strani, torej sosednja država Hrvaška, izrazili nezadovoljstvo z volilnim sistemom, kakršen je in po katerem so potekale volitve, in seveda tudi z izidom glede izvoljenega hrvaškega predstavnika v skupnem predsedstvu. To samo še dodatno jasno kaže, da bo treba na sistemski ravni v prihodnje tudi v Bosni priti do nekaterih sprememb, ki bodo omogočile morda bolj funkcionalno delovanje oblasti. Pa vendar, Slovenija ostaja na stališču, da celega konteksta, ki je vzpostavljen z Daytonskim sporazumom, enostavno ne gre spreminjati. Pomembno je Bosni pomagati na vse načine, da ohrani svojo notranjo stabilnost, vendar pa se tudi tu ne gre vmešavati v notranje zadeve te države, ki je suverena in mora v neki omejeni suverenosti, ki jo uživa, tudi sama reševati svoje izzive in probleme. Tako da podpiramo obe državi v demokratičnih procesih, v procesih pridruževanja Evropski uniji in Nato paktu. Seveda pa se zavedamo, da je do tja še daleč, zato v vmesnem času Slovenija spodbuja gospodarske, kulturne, politične in druge stike z obema državama, da tudi mi pokažemo, da so del, bi rekel, celotne Evrope, da želimo z njimi sodelovati tudi v tem vmesnem ali prehodnem času.

Kar zadeva primer savdskega novinarja, ki je bil očitno, na nek način lahko rečemo, umorjen v konzulatu v Istanbulu konzulatu Savdske Arabije naj povem, da je Ministrstvo za zunanje zadeve izrecno obsodilo to dejanje savdskih oblasti, da tako rečem. Da smo se o tem izrecno izrekli in da seveda podpiramo nemško-francoski poziv oziroma usmeritve, ki iz tega poziva izhajajo. Je pa tudi dejstvo, da bo treba počakati, po moje, vsaj še nekaj dni ali tednov, da bomo dobili res dokončno zanesljive informacije o tem kaj se je zgodilo. Vemo, da je do sedaj nesporno vsaj to, kar so priznale tudi same savdske oblasti, da je prišlo do umora ali do smrti tega novinarja, kar po mojem mnenju predstavlja neko nezaslišano kršitev človekovih pravic. To je zagotovo nekaj zoper kar mora Slovenija glasno in jasno nastopiti. To smo že na prvem na nek način naredili, kot sem rekel, z zelo jasno izjavo s podporo tisti skupni izjavi, ki sem jo omenil, hkrati sem že obveščen, da bomo na prihodnjem srečanju zunanjih ministrov na ravni Evropske unije, torej na …/nerazumljivo/ na Svetu EU razpravljali tudi o tem, ali naj se sprejme ta prepoved orožja Savdski Arabiji. In tukaj bomo seveda tvorno v tej razpravi sodelovali tudi na naši strani. Jaz se vsekakor zavzemam za to, da to dejanje ne sme ostati brez nekih sankcij, brez nekih mednarodnih ukrepov, ki bodo jasno pokazali tudi s strani Evropske unije, da je to skrajno nedopustno ravnanje in da ga obsojamo skupno, tako Slovenija kot Evropska unija. Gre predvsem tudi, naj ponovim, za vprašanje človekovih pravic, tudi svobode in medije. Ne nazadnje je šlo za novinarja Washington posta, kolikor se spomnim. Zelo obžalujem to situacijo, še posebej to, da je pravzaprav razkrivanje dogodka trajalo tako dolgo. Šlo je očitno za res neko kruto usmrtitev. Res je pa, da moramo počakati še nekaj časa, da se bodo zadeve izčistile, da vidimo kaj se je dejansko tudi v detajlih zgodilo.

Mislim, da sem s tem v glavnem odgovoril na ta vprašanja.

Še mogoče če se vrnem na vprašanje dr. Brgleza. Mislim, da s sodelovanjem med Državnim zborom in Vlado, predvsem tudi Ministrstva za zunanje zadeve glede vprašanj Zahodnega Balkana, Makedonije, Bosne in Hercegovine, pa tudi ostalih mora biti čim bolj, torej takšno, da smo usklajeni, da se pravočasno informiramo o vseh pomembnih zadevah v skladu z zakonom, v skladu s pristojnostmi. Seveda pa je treba tudi razumeti, da Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja številne politike v skladu z zakonodajo in drugimi akti Državnega zbora in seveda tudi drugimi. Glede mnogih pač izvaja operativne, bi rekel, ukrepe in dejanja, ki ne morejo biti vsak hip sporočena Državnemu zboru, morajo pa ostati v okvirih naše skupne politike in zakonodajnih okvirih, ki so za nas predpisane. Tako da bomo si prizadevali, da bomo tudi v prihodnje čim bolj konstruktivno sodelovali s pristojnim odborom, torej OZP, pa tudi z Državnim zborom kot celoto.

Naj še omenim to, da Slovenija, kot veste, letos predseduje Svetu za človekove pravice, kar je neka izjemna čast in odgovornost, ki nas je doletela. In seveda vsako dejanje, ki v tem času krši človekove pravice, kot primer Hašodži, zadeva tudi dejavnost tega mednarodnega organa. Tukaj moram poudariti, da naš predsedujoči, torej naš veleposlanik, ki predseduje temu organu, mora pri tem predsedovanju o standardih, ki so se uveljavili držati nevtralno držo do vseh predlogov in pobud, ki se pojavljalo. tako da pravzaprav ni Slovenija tukaj tista, ki bi, za katero bi bilo primerno, da bi preko predsednika tega organa, predsedujočega torej, vložila kakršnokoli pobudo, tu mora on delovati nevtralno. Bo pa zanesljivo, če bo prišlo do kakršnekoli pobude glede obsodbe ali ukrepov ali česarkoli v zvezi s tem primerom, Slovenija kot predsedujoča absolutno tako pobudo sprejela in tudi, kot sem rekel, zunanjepolitično podpirala v pravi smeri.

Hvala lepa.