Govor

Gregor Perič

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz sem se želel oglasiti iz več razlogov, zlasti ker se me je ta problematika dotaknila tudi še v - kot prebivalca Primorske, torej obale. Nekoga, ki je blizu morja, kot nekoga, ki jev prejšnji službi delal kot podžupan v Izoli in sem se s to problematiko srečeval - ne bom rekel na dnevni ravni, ampak nekajkrat na leto zagotovo. Vajeni smo, da vsaj enkrat letno se po navadi ob začetku sezone zgodi to, da s priči nekih vremenskih in drugih razmer, je naša obala praktično čez noč napolnjena s plastičnimi odpadki. To je problematika, to je zadeva na katero tudi mi sami kot, recimo kot Slovenija težko vplivamo, ker so okoljske problematike take, ki ne poznajo meja in dejansko je tisti prizor, ko vidiš ogromno plastičnih odpadkov, tako na nabrežju kot tudi v morju, ki plavajo, nepregledne gmote vsakovrstnih reči , zares grozen. V tistem trenutku tud, se aktivirajo vse službe, tako v lasti države, oziroma v upravljanju države, kot občin in poskusijo to problematiko, to težavo čim prej odpravit, ampak bomo rekli, škoda je narejena. Pa ni samo vizualna, ampak dejansko te srce boli, ko vidiš kako hkrati nemočen si in kako močno vplivajo naše navade na to, da se plastika pojavlja v morju. Jaz sem vesel, da smo se v zadnjem obdobju začeli tudi v Državnem zboru veliko več ukvarjat, torej pogovarjat o okoljskih problematikah in da se teh problemov končno tudi zelo intenzivno lotevamo, ker mislim, da nas čaka veliko, veliko dela. Zdaj, vem da se je že v prejšnjem mandatu, so se izvedle neke aktivnosti in je vlada pod vodstvom doktor Cerarja sprejela tudi spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo s katero smo v slovenski pravni red prenesli evropsko direktivo glede zmanjšanja potrošnje tovrstnih vrečk. Potekajo pa tudi številne druge aktivnosti, tako na strani nevladnih organizacij, kot bom rekel, mednarodno, torej meddržavno podprto z raznimi sredstvi, evropskimi sredstvi in podobnim pa tudi čisto na lokalnem nivoju, ko številne nevladne organizacije izvajajo čistilne akcije in se jim je potrebno za vsa ta prizadevanja tudi zahvalit. Bi pa izpostavil en zelo pomemben projekt DeFishGear, to je mednarodni projekt, ki zajema vse države na Jadranskem in tudi Jonskem morju. Torej od Grčije do severa Jadranskega morja in moram reči, da sem se tudi sam prvič v okviru tega projekta srečal s problematiko mikroplastike in bi položil vsem na srce, da vložimo veliko, kar se da veliko energije tudi v to smer, da se to problematiko podrobno razišče in ugotovi tudi vse vplive, ki jih ima plastika na našo prehranjevalno verigo, ker verjamem, da je še veliko nekih skritih ugotovitev, ki močno vplivajo tudi na naše zdravstveno stanje. Pa ne mislim samo ljudi, ampak tudi živali celotnega ekosistema. Bi pa vseeno vprašal na ministrstvu, sicer ste nekaj uvodoma že omenili, kakšne bodo vse tiste aktivnosti, ki že tečejo, oziroma bodo v prihodnje še tekle, da predvsem ljudi ozaveščamo, da čim manj uporabljajo plastiko in da se odločajo za take potrošniške navade, kjer je embalaže čim manj. Hvala lepa.