Govor

Peter Požun

Hvala, gospod predsedujoči.

Spoštovane poslanke, poslanci, predstavnice Vlade!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je omenjeni predlog spremembe zakona obravnavala na svoji 12. seji in zakon podprla.

Ne glede na pripombe, ki jih bom malce kasneje navedel, glede načina in virov financiranja teh predloženih zakonskih določb, prepoznamo vsebino zakona kot enega pomembnih ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti posameznika in varovanja njegovega dostojanstva. Ob tem pa opozarjamo, da osnovni znesek minimalnega dohodka v revalorizirani višini 392,75 evra ob upoštevanju rasti cen predvsem prehranskih izdelkov in drugih nujnih življenjskih stroškov realno gledano še vedno ne zadošča za posameznikovo dostojno preživetje. Posledično je bilo opozorjeno tudi, da na podlagi izkušenj iz prakse podana ocena, da pri trenutni višini socialnovarstvenih prejemkov dejanska potreba po prejemanju socialnovarstvenih prejemkov pri večini prejemnikov še vedno prevlada nad morebitnim načinom izogibanja reaktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči na trgu dela, se pravi, se nam ta tako imenovana past neaktivnosti še poglablja in povečuje.

Kar precej časa v razpravi je bilo posvečenega pripombam lokalnih skupnosti. Vsa tri združenja lokalne samouprave so naslovila tudi na Državni svet in tudi na odbor svoje pripombe, predvsem glede zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev občinskim proračunom, kajti ta nova obremenitev po njihovem stališču ni bila upoštevana pri izračunu povprečnine za leto 2019 in gre s tem za povečevanje obremenitev občin, zato opozarjajo na to, da jim zmanjkuje prostora za izvajanje njihovih temeljnih nalog in pristojnosti, ki jih imajo. In lokalna skupnost pravzaprav na to že kar nekaj časa opozarja in želijo s tega vidika bolj skrbna pojasnila, kako jim bo ta povečana obremenitev nadomeščena.

Kot rečeno, pa še enkrat, v komisiji smo predlog zakona podprli. Hvala.