Hvala gospa predsednica, za besedo. Pozdravljena gospa Varuhinja z ekipo in ostali prisotni.

Bom skušal biti kratek in tako, kot ste uvodoma tudi nakazala, konkreten.

Torej, začel pa bom, za razliko od običajnih, mogoče, nastopanj, z zaposlenimi.

Pred kratkim je bil na Uradu Varuha za Varuhinje poseben sestanek na to temo z sindikatom državnih organov, ki deluje tudi v našem, torej, zaporskem sistemu in iz tega je tudi nastalo eno poročilo oziroma sporočilo, ki navaja, da se je potrebno glede na izjemno perečo kadrovsko problematiko v naših zaporih, posebej angažirati za odpravo oziroma za učinkovitejše spopadanje s tem problemom.

Mi smo seveda to sporočilo in prizadevanje pozdravili, tudi po tem v naknadnem razgovoru skupaj z našo ministrico, jaz pa lahko samo na to povem oziroma potrdim, da je dejansko ta problem velik, da smo sicer v prejšnji sestavi, tako vlade kot parlamenta, uspeli, da so nam bile odobrene dodatne kvote za zaposlovanje, ker smo bili tudi mi, seveda, na nek način, če temu tako rečem, žrtev ZUJF(?) in dve leti praktično nismo niti nadomeščali odhajajočih, kaj šele da bi zaposlovali nove izvajalce.

Torej, trenutna situacija je taka, da smo mi v kadrovskem načrtu, ki šteje 900 delovnih mest, zasedeni z 870 javnimi uslužbenci, od tega je 557 pravosodnih policistov, kjer je tudi največji primanjkljaj.

Dejstvo je tudi, moram povedati, da se stanje postopoma sicer izboljšuje, da smo v toku enega leta, torej povečali število zaposlenih pravosodnih policistov za 10, vendar je to še daleč premalo.

Po standardih in normativih, ki so v obravnavi in predvidevajo, torej, zaposlitev dodatnih kadrov, nam manjka, približno bom zdaj rekel, ker se dnevno stanje spreminja, okrog 130 pravosodnih policistov in kar ni nepomembno, oziroma v bok temu, tudi cca. 30 strokovnih delavcev.

Zdaj, ta kadrovska situacija seveda pomeni velik pritisk na zaposlene, na kar tudi opozarjajo, seveda daleč od tega, da bi bila tukaj vsesplošna problematika preobremenjenosti, dejstvo pa je in seveda se s tem strinjamo, da je preveliko število posameznikov v sistemu, ki so dejansko preobremenjeni in to potem povzroča probleme, ne samo pri njih, torej, izvajalcih, ampak tudi na izvedbi posameznih nalog.

Tukaj se bom dotaknil samo najbolj pereče problematike, ki je povezana tudi z drugimi, predvsem sodstvom in posledično tudi potem, problematiko obravnav. Dejstvo je in to tudi javno poudarjamo, izpostavljamo, da s tem kadrom, s katerim razpolagamo, ne uspemo niti izvesti vseh spremstev na sodišča. Mi smo v letošnjem letu do danes odpovedali nekaj manj kot 500 spremstev. Večino od teh je na sodišča, tudi v ostale ustanove, tudi na Center za socialno delo in podobno, kar pomeni, da, seveda na ta način, na nek način prispevamo, v narekovajih seveda oziroma smo, so krivi ali pa, so odgovorni, za to, da določene stvari ne tečejo tako, kot bi morale. Vendar, še enkrat poudarjam, z notranjimi resursi, s katerimi razpolagamo, smo praktično na maksimumu in tukaj, na ta način, ne bo več šlo.

No, zdaj pa samo še drugi del, zaprti. Torej, jaz lahko z zadovoljstvom ugotavljam, da uvodna ugotovitev, torej, Varuhinje, da nadzor ni učinkovit za Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij ne drži.

Kot ilustracijo lahko povem, da je, sicer, ker je to povezano, bom zdaj omenil pač državni preventivni mehanizem, pa se bom potem še oglasil seveda, če bo potrebno, torej, DPM je v letu 2017 izpostavil 163 priporočil, velika večina od teh je bila upoštevana. Dejstvo je, da se soočamo s problemom nezaposlenosti zaprtih, vendar gre tukaj za kup kompleksnih vprašanj, začenši s tem, da je seveda ta populacija specifična, da potrebuje dodaten pristop k motivaciji in tako naprej, pa do tega, da seveda je bilo v zadnjih letih oziroma desetletjih temu namenjeno predvsem premalo sredstev in drugih resursov, tudi kadrovskih, da bi na tem lahko delali več.

V Upravi je ustanovljena posebna delovna skupina, ravno za problematiko zaposlovanja zaprtih, ker se zavedamo in vemo, pa tudi mi najbolj občutimo, kaj pomeni, če zaprti ne delajo. Tukaj gre potem ne samo za varnostni problem, ampak za širši socialni in tudi družbeni, ker enostavno osnovna naloga oziroma ideja, da bi se med prestajanjem kazni pridobivalo delovne veščine pač ne more biti izpolnjena tako, kot bi si vsi skupaj želeli in kot bi bilo potrebno.

Druga zadeva so pa starejši, kar je bilo danes tudi že omenjeno. Torej, dejstvo je, da se tudi zaporska populacija seveda stara. Mogoče vsem kot zanimivost, mi imamo v sistemu zapornika, starega 89 let z dolgo kaznijo, pa to ni edini. To je najstarejši, ampak 60 in več let je nekaj običajnega in je ta trend v zadnjih petih letih izjemno, izjemno prisoten. Tako da se seveda tudi mi srečujemo z vsemi izzivi oziroma problemi, ki jih ta populacija prinaša, in tukaj seveda računamo – in tudi že določene aktivnosti potekajo na nivoju torej medresorskih usklajevanj in iskanje rešitev za reševanje teh problemov.

In da ne bomo samo o starejših, se bom dotaknil tudi otrok – in sicer otrok zaprtih. Tudi to področje je bilo zelo zanemarjeno v preteklosti. Lahko rečem – dejstvo je, da tukaj govorimo o nekaj tisoč otrok, ki imajo starše, predvsem očete pa tudi matere – žal v določenih primerih celo oba – v zaporu in posvečamo bistveno večjo pozornost, začenši s tem, da urejamo v posameznih zavodih prostore, igralne kotičke za obiske, delamo prostore primernejše in prijaznejše tudi obiskom otrok, do tega, da ravno zdaj začenjamo s projektom starševstva tudi med zaprtimi in bomo štartali z neke vrste pilotnima projektoma na Igu, torej za matere, za ženske, in na Dobu za moške oziroma očete.

Zaključim lahko samo s tem, da veseli nas seveda – čeprav bi bilo mogoče pretirano samohvalno interpretirati to samo kot našo zaslugo, ampak dejstvo je, da število pobud v letošnjem letu, torej pobud oziroma pritožb varuhu s strani zaprtih upada in lahko si pa najbrž vendarle nekoliko mislimo, da je to produkt, rezultat skupnega dela in sodelovanja, za katerega, moram reči, da je zelo konstruktivno, zelo intenzivno, ker smo seveda tudi zelo nadzorovani – in to pozdravljamo. Ker tudi na ta in pa predvsem na ta način lahko zadeve izboljšujemo in smo boljši.

Toliko v tem delu. Če bo pa v drugem delu gospoda Šeliha pod državnim preventivnim mehanizmom še kaj pomembnega, vas bom pa prosil za besedo. Hvala.