Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana Varuhinja človekovih pravic, ostali prisotni.

Uvodoma si želim, ne le v imenu Ministrstva za pravosodje, temveč tudi Vlade Republike Slovenije, Varuhinji zahvaliti za odlično pregledno ter vsebinsko bogato poročilo.

Vsebuje 76 priporočil, ki bodo nedvomno eno izmed pomembnejših vodil vladi, pri njenem delu v tem mandatu. Nedvomno pa velik izziv tudi za Ministrstvo za pravosodje.

Spoštovana gospa predsednica, vloga Ministrstva za pravosodje se je na področju varstva človekovih pravic močno okrepila leta 2016, z novelo zakona o državni upravi in je med naloge Ministrstva za pravosodje izrecno dodala proučevanje in načrtovanje uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S tem je tudi uvedena delna centralizacija pristojnosti. Pristojnost za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz pristojnosti posameznih ministrstev je namreč še vedno na ministrstvih samih, Ministrstvo za pravosodje pa je prevzelo določene naloge, koordinacije in usklajevanja.

Tako Ministrstvo za pravosodje med drugim opravlja koordinacijsko vlogo pri pripravi odzivnega poročila vlade na letno poročilo Varuha in je tudi letos, v sodelovanju z ostalimi resorji, pripravilo skupno poročilo vlade, ki ga tvorijo trije, relativno samostojni deli poročila.

Prvo je informacija o realizaciji priporočila Državnega zbora Republike Slovenije, ob obravnavi 22. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic, torej, za leto 2016, nato odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije, na 23. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic, za leto 2017 in pa, odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma, v letu 2017.

To poročilo pomeni odziv vlade, zaradi preglednosti pa je pri posameznih pojasnilih naveden organ, ki je pripravil posamezno pojasnilo oziroma odziv. Ga imate v gradivu.

V okviru svoje koordinacijske vloge, si Ministrstvo za pravosodje stalno prizadeva okrepiti zadevanje o pomenu medsebojnega sodelovanja in stalnega delovanja v smeri izboljšav na področju varstva človekovih pravic.

V ta namen je bilo v preteklem obdobju tudi uvedeno vmesno poročanje o uresničevanju priporočil Varuha človekovih pravic. V začetku leta torej.

Ministrstvo za pravosodje je za pripravo skupnega poročila vlade na vsa tri priporočila Varuha pozvalo resorje za prispevke, na katere so se posamezna priporočila in ugotovitve Varuha nanašala in ob tem podalo podrobnejša metodološka navodila.

Pomemben del prizadevanj Ministrstva za pravosodje pri pripravi skupnega poročila je usmerjenih v medsebojno seznanjenje s prejetimi odzivi posameznih resorjev, v primerih, ko sega posamezno priporočilo na področje dela večih resorjev. S tem se želi pridobiti notranje, skladne in vsebinske odzive, hkrati pa tudi povabiti resorje k medsebojnemu sodelovanju takrat, kadar je za ustrezen odziv na priporočilo Varuhinje in njegove realizacije to potrebno.

V zvezi z informacijo realizacije letnega poročila 2016, na priporočilo Državnega zbora, je Ministrstvo za pravosodje tudi v letu 2018 že drugič pripravilo vmesno poročilo o uresničevanju priporočil.

Vlada Republike Slovenije se je z vmesnim poročilom seznanila na svoji seji 7. februarja 2018. Vmesni pregled je Ministrstvo za pravosodje poslalo Varuhu in ga tudi objavilo na svoji spletni strani.

Vlada Republike Slovenije si je v letih 2017 in 2018, v največji možni meri prizadevala uresničevati priporočila Varuhinje človekovih pravic iz letnega poročila za 2016, to pa je v svojem 23. rednem poročilu za leto 2017, Varuhinja tudi pozdravila.

V prihodnje, si bo Ministrstvo za pravosodje še dodatno prizadevalo za izboljšanje preglednosti vsebinske realizacije priporočil Varuha s strani posameznih resorjev, glede na odzivno poročilo ob predhodnemu poročilu Varuha, kot tudi vmesno poročilo.

In če nadaljujem, na odzivno poročilo na letno poročilo Varuha za 2017. Že v odzivnem poročilu vlade na letno poročilo Varuhinje človekovih pravic za leto 2017, je bila delno spremenjena metodologija ocenjevanja.

V primerjavi s predhodnim odzivnim poročilom, je vlada v letošnjem letu glede vseh priporočil, ker je za realizacijo priporočila predvidena sprememba zakonodaje, ki pa še ni bila sprejeta, niti še ni bil pripravljen predlog spremembe, podala oceno realizacije nerealizirano.

Tudi tokrat je treba ponovno opozoriti na to, da lahko zaradi tehtanja med uresničevanjem različnih človekovih pravic, ki so med seboj lahko tudi v koliziji, med različnimi vladnimi resorji, torej ministrstvi zlasti, pri pripravi posameznih predpisov prihajalo do različnih stališč, saj vsak resor daje prednost določenim posebnim vidikom urejanja družbe.

Ugotoviti velja tudi, da števila priporočila Varuha pomenijo stalne naloge. Da so ministrstva aktivna pri odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti in da si vlada ves čas prizadeva tudi pri iskanju medresorsko usklajenih sistemskih rešitev.

Na podlagi dosedanjih izkušenj, bo Ministrstvo za pravosodje za pripravo naslednjega poročila, ustrezno dopolnilo navodila za pripravo odzivov in metode njihovega usklajevanja.

V zvezi s tem sem tudi zabeležil opozorilo Varuhinje, da se odzivno poročilo strukturira po posameznih priporočilih. NA Ministrstvu za pravosodje se pripravlja sprememba metodologije in oblikovanje že osnovni predlog, ki bo v kratkem tudi predstavljen.

Dodatno se bo v naprej jasneje opredelilo kriterije samoocenjevanja. Tabelo za pripravo odzivov na priporočila se bo strukturiralo tako, da bo jasno opredeljeno, kateri je nosilni resor za posamezno priporočilo in kateri so resorji, ki pri realizaciji dodatno vsebinsko sodelujejo. In kot že rečeno, vsi odzivi na posamezno priporočilo bodo zaradi preglednosti in lažjega usklajevanja na enem mestu.

Toliko za uvod. Predlagam, da se tako sam, kot tudi ostali kolegi, glede posameznih priporočil odzovemo na vprašanja, ki se bodo tekom razprave pojavila. Hvala lepa.