Hvala lepa gospod predsednik.

Bom poskušal po vrstnem redu razpravljavcev odgovoriti. Zdaj, na diskusijo oziroma na vprašanja dr. Trčka, kakšno je razmerje zdaj pravzaprav ustvarjanja teh digitalnih vsebin in pa gospodarskih aktivnosti v tej digitalni ekonomiji, o tem sami finančni ministri obsežno ne bodo razpravljali, ker je to bolj tema za področje tehnološkega razvoja, inovacij, IHT tehnologij. Finančni ministri so se osredotočali in pa, se osredotočali predvsem na to, da se pravično obdavči oziroma, da se pride do tega, da se učinki ne akumulirajo samo pri največjih ponudnikih teh intelektualnih storitev, ampak da se jih obdavči potem tudi tam kjer se te storitve uporabljajo oziroma kjer ti največji ponudniki te storitve prodajajo. Tako da, širše ti strateški vidiki razvoja IK tehnologij sami po sebi niso na dnevnem redu ali pa niso predmet te obravnave, želi pa se s to ureditvijo doseči neka večja stopnja uravnoteženosti kar se tiče potem tudi pogojev za to, da se razvijajo te dejavnosti v Evropi. Same po sebi so te, kot sem v uvodu omenil, ti nivoji pri katerih se bo dejavnost obdavčevala relativno zelo visoki, tako da zavezanci praktično bodo večina, to je velika mednarodna podjetja in se bo potem to obdavčevalo na ta način, da bodo davčni organi posameznih držav to računali oziroma bolj natančno kako bo potekala implementacija v tej fazi še ni povsem jasno. Zdaj, v prvi etapi se želi doseči predvsem politični dogovor o tem kaj se obdavčuje, po kakšnih načelih, potem se bo pa naprej razprava razvijala o tem kako se bo ta obdavčitev izvajala.

Kar se tiče vprašanj dr. Brgleza, na katero stran se bomo postavili. Slovenija podpira čim širšo davčno osnovo, to se pravi, da bi bil s tega vidika ta davek na nek način zadosti izdaten, da bi presegel učinke obračunavanja in pobiranja, in da bi imel določene tudi učinke z vidika Evropske unije in proračunov. To vpliva tudi na število zavezancev in potem na načine kako se bodo potem ta davčna bremena prenašala na te davčne zavezance. Kar se tiče vloge ZDA v teh procesih, posebej v okviru OECD. OEDC ima za cilj, da ta globalni dialog in to globalno ureditev do leta 2020 uskladi. Ravno zato, ker je bila ocena, to pomeni, da implementacija preko leta 2021 ni realna. Ravno zato je Evropa pristopila k tem začasnim rešitvam, ki jih Slovenija podpira. Kakšni pa bi bili kontra neki ukrepi v slučaju nepredvidljivosti ali pa nekooperativnosti v okviru teh globalnih dogovorov, pa bo več jasno iz te politične razprave, kakšni mehanizmi se lahko uporabljajo za to, da se ta dogovor na globalni ravni na nek uravnotežen način tudi doseže. Zdaj, ali je to zgolj ukrep proti velikim tem gigantom, ki imajo prevladujoč tržni položaj v teh segmentih, delno tudi je, čeprav pa sledi ta ukrep tudi druge cilje.

Glede vprašanja gospoda predsednika. Predvidene so ključi po katerih se bo potem ta davek delil med države članice. Lahko, da bo v tej politični razpravi to še spremenjeno. Predvideno je za enkrat, da bodo to izvajali davčni organi na evropski ravni, če bo pač ta ključ na evropski ravni določen, bo pa to verjetno neke vrste politični dogovor oziroma, ki se bo postavil v neke formule, način izračunavanja pa bo treba tudi še določiti.

Glede podnebnih sprememb. Imamo situacijo, da predvsem so tukaj stališča, ki so vezana na omejitev pri financiranju proizvodnje energije na bazi premoga. To je ena od usmeritev, ki se bo promovirala na tem sestanku, in ki bo izhodišče za to konferenco, ki bo potekala decembra v Katovicah. V glavnem pa potem nadaljnji ukrepi za to, da se sprejeti cilji kar se tiče okoljskih obremenitev dosegajo, in da se stimulirajo države članice oziroma podpisnik vse te konvencije, da te cilje dosegajo. Gre pravzaprav za oblikovanje enotne evropske platforme za udeležbo na tej mednarodni konferenci in v tej luči se je Slovenija, ni imela nekih posebnih stališč, ampak nastopamo znotraj okoljskih zavez, ki so bile tako s strani Evropske unije, kot s strani Slovenije podane že v dosedanjih aktivnostih. Glede udeležbe slovenske delegacije na zasedanju Svetovne banke oziroma mednarodnega denarnega sklada, je slovenska delegacija opravila vse načrtovane sestanke in aktivnosti, ni bilo nekih logističnih problemov pri prihodu in pri odhodu.

Toliko na kratko, hvala lepa.