Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Na kratko bom predstavil izhodišča za zasedanje Evropskega sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekal jutri v Bruslju. Udeležil se ga bo minister za finance, dr. Andrej Bertoncelj. Minister se bo ravno tako udeležil zasedanja Evro skupine ter ministrskega dialoga z državami EFTE. Glavne teme na zasedanju sveta ECOFIN so naslednje: 1. in osrednja točka je davek na digitalne storitve. O tem bo opravljena politična razprava, 2. točka Uredba o minimalnem kriteriju izgub za nedonosne bančne izpostavljenosti. Ta točka je umaknjena iz formalnega dnevnega reda, ker je bil že dosežen dogovor na ravni veleposlanikov v okviru COREPER. 3. točka Letno poročilo Evropske računskega sodišča o izvajanju proračuna EU za finančno leto 2017. 4. točka se nanaša na EU statistiko in pa sprejem sklepov sveta vezano na problematiko statističnih podatkov in obdelav. 5. točka Financiranje podnebnih sprememb. 6. točka Sledenje zasedanju finančnih ministrov G20 in guvernerjev centralnih bank ter letnemu zasedanju mednarodnega denarnega sklada, ker je bilo vse oktobra v Indoneziji. Vsebinsko najbolj obsežno razpravo pričakujemo glede predloga direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, za kar se predvideva 3 % davek na te storitve. Te storitve so oglaševanje preko digitalnih medijev, digitalno oziroma spletno posredovanje in prodaja tako imenovanih razosebljenih podatkov o uporabnikih. Zavezanci za ta davek so predvidena podjetja, ki letno na svetovni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov, hkrati pa v EU ustvarijo tudi več kot 50 milijonov evrov obdavčljivih prihodkov. To se pravi, prihodkov le iz teh treh vrst storitev. Razdelitev davka je predvidena po državah članicah na podlagi določenih ključev, ki se razlikujejo glede na vrsto predlaganih obdavčljivih storitev. Izhodišče je pri določitvi ključev predstavlja udeležbo uporabnikov tako imenovanih »user participation«, razdelitev davka po državah članicah pa bo odvisna od relativne udeležbe uporabnikov iz posamezne države članice glede na celotno Evropsko unijo. Predlog direktive predstavlja usklajeno naslavljanje problema pravične obdavčitve digitalne ekonomije v državah članicah in predstavlja začasno rešitev dokler ne bo dosežen dogovor na globalni ravni. Ta dogovor na globalni ravni pa se je pripravlja in usklajuje v okviru OECD. Zakonodajni predlog za začasno EU rešitev je Evropska komisija predložila skupaj s predlogom direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo in v tem delu so pač opredeljeni potem vsi ti kriteriji za tako davčna osnova kot tudi vrste storitev, ki bodo obdavčene. Ministri bodo opravili politično razpravo o predlogu, osredotočili pa se bodo na obseg uporabe ter prenehanja trajanja te začasne ureditve. Treba je poudariti, da v okviru OECD poteka burna razprava med bloki posameznih držav, posebno med Združenimi državami, ki ustvarijo največje prihodke iz teh dejavnosti in Evropsko unijo. Stališče Slovenije, da podpiramo prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja tudi boljše poslovno okolje. Pomembno je, da se ukrepi obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikujejo na način, da so celoviti in globalno usmerjeni. Slovenija bo podprla takšne ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitivni učinek na javne finance. Hkrati si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena. Glede tega Slovenija zagotavlja čim širšo osnovo za obdavčitev teh storitev, začasna ureditev pa naj bi veljala do začetka veljavnosti direktive o pomembni digitalni prisotnosti. Razprava o predlogu uredbe o minimalnem kritju izgub za nedonosne izpostavljenosti je, kot je bilo rečeno, umaknjena iz dnevnega reda, ker so to uredbo že uskladili usklajevalci na nivoju veleposlanikov. Uredba uvaja minimalne ravni kritja za novo izdana posojila, ki še niso nedonosna, ki pa lahko postanejo nedonosna zaradi tveganj pri poslovanju kreditojemalcev. Če banke ne bodo dosegle ustrezne minimalne ravni, se uporabi mehanizem s katerim se zmanjša kapital banke. Ukrep odpravlja tveganja, da banka ne bi imela dovolj sredstev za pokritje izgub iz slabih kreditov, iz predhodnih obdobij in preprečuje njihovo prekomerno kopičenje. Slovenija je dogovor o predlogu te uredbe podprla, zakonodajni postopek pa še ni zaključen na tej osnovi in se bodo pričela pogajanja z Evropskim parlamentom. Ostale točke, ki so na dnevnem redu niso zakonodajne narave. Najprej bo to poročilo Evropskega računskega sodišča v katerem bodo predstavljene ključne ugotovitve o izvajanju proračuna Evropske unije za leto 2017. Ministrska razprava tokrat ni predvidena, podrobnejša obravnava bo potekala na ravni proračunskega odbora sveta po novem letu v okviru postopka o podelitvi razrešnice evropski komisiji za izvajanje proračuna. Evropsko računsko sodišče je v zadevnem poročilu ugotovilo, da je zaključni račun za leto 2017 daje resnično in pošteno sliko finančnega položaja Evropske unije, vendar pa je bilo podano mnenje s pridržkom, se pravi, da to ni pozitivno mnenje, niti pa ni negativno mnenje. Zadržek obstaja zaradi tveganja nepravilnosti posameznih transakcij, povezanih z zaključnim računom. Kljub temu, da se zmanjšuje stopnja nepravilnosti pri porabi sredstev EU, je ta stopnja še vedno na nivoju 2,4 %, v letu 2017 se je sicer znižala, 3,1 v 2016 in 3,8 v 2015, ni pa še pod nivojem 2 %, kar bi bila tolerančna meja.

Slovenija v tem poročilu ni izpostavljena v smislu, da bi bile ugotovljene nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev. Kot rečeno, razprave se tokrat ne pričakuje, gre za seznanitveno točko, ki bo obravnavana na ustrezni komisiji, glede izvajanja proračuna.

Ministri bodo sklepali tudi o EU statistiki, ki ocenjuje napredek držav v luči prednostnih nalog, ki so bile določene v prejšnjih sklepih Sveta, zlasti na področju podatkovnih zahtev v enotni monetarni uniji in statističnih potreb, ki podpirajo ekonomsko upravljanje. Sklepi izpostavljajo probleme, ki jih bo v prihodnje treba rešiti na področju statistike in postavljajo prioritete glede tega. Sprejeti bodo tudi sklepi glede podnebnega financiranja, ki bodo podlaga za pripravo okvirnega stališča EU za podnebno konferenco pogodbenic Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Katovicah na Poljskem v decembru letos. Nazadnje bosta Evropska komisija in predsedstvo poročala tudi o rezultatih oktobrskih zasedanj Skupine G20 in Mednarodnega denarnega sklada ter o aktivnostih, ki izhajajo iz teh zasedanj.

Evroskupina se bo sestala v rednem in razširjenem formatu. V rednem formatu bo razpravljala o finančni stabilnosti v evropski monetarni uniji ter proračunskih načrtih držav članic in tu se pričakuje tudi politična razprava. Potekalo bo tudi 8. zaslišanje predsedujoče Enotnemu mehanizmu za nadzor ter poročanje predsednice Enotnega odbora za reševanje o delu tega odbora. Na Evroskupini v razširjenem formatu pa bo govora o časovnici za pričetek političnih pogajanj glede Evropske sheme za jamstvo vlog, o vprašanjih, povezanih z vzpostavitvijo skupnega varovala za enotni reševalni sklad ter o reformi obstoječih instrumentov Evropskega mehanizma za stabilnost. Ob robu zasedanja bo potekal tudi ministrski dialog z državami Efte, ki je tematsko usmerjen na finančno tehnologijo oziroma tako imenovani »Finetech«.

Toliko za uvod. Če pa bodo vprašanja, bomo dali pojasnila. Hvala lepa.