Hvala lepa, gospod predsednik.

Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister z ekipo, lepo vas pozdravljam!

Gospod minister, mi smo v Novi Sloveniji pozdravili vaše razmišljanje v začetku tega meseca, ko ste rekli, da je potreben premislek zaradi spremenjenih okoliščin, v zvezi z globalnim dogovorom o migracijah namreč. Zdaj me zanima, gospod minister, kakšno je stališče Vlade, ga je že sprejela, glede globalnega dogovora o migracijah, da ga tako skrajšano imenujem. Glejte, mi v Novi Sloveniji beremo seveda različna mnenja mednarodnih strokovnjakov. Sam moram reči, da zelo zaupam Slovencem, ki delajo v eminentnih mednarodnih organizacijah, ena takšnih je gotovo Inštitut za varnostne študije na George Washington University. In gospod Igor Kovač pravi, da dokument - namreč, ta globalni dogovor - ni dosleden pri razlikovanju karakteristik in vzrokov obeh oblik preseljevanja, dokument torej vnaša več kaosa kot jasnosti v mednarodni politični prostor. Ne nazadnje pa je misel, da lahko neko tako osebno odločitev za selitev ureja globalna skupnost v temeljnem nasprotju s klasičnima liberalnima vrednotama osebne svobode in državne suverenosti. Takšen idealizem je obsojen na klavrn rezultat, saj ga nihče ne bo jemal resno. Torej, gre za zgolj še en deklarativen dokument, ki bo k reševanju problematike prispeval bore malo. Časovna vzporednost z OZN deklaracijo pa je EU podpisala poseben sporazum s 26 afriškimi državami glede migracij. Gre za uporabo tako imenovanega Barcelonskega procesa in Evromediteranske unije, ki je namenjena prav reševanju problemov v Sredozemlju. Sporazum je ponudil 23 zelo konkretnih ukrepov, razporejenih v pet različnih domen migracij, od ukrepov za odpravljanje razlogov za migracije do ukrepov glede vračanja nezakonitih migrantov. To sta dve ključni področji, odpravljanje vzrokov in vračanje nezakonitih migrantov. Razlika med obema dokumentoma je očitna…