Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, vsi navzoči!

Državni svet želi s predlagano spremembo in dopolnitvijo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti predvsem odpraviti pravno praznino, ki je nastala s sprejetjem novega zakona in njegovo uveljavitvijo letos v mesecu marcu. Namreč, ključen problem je nastal v tem, da samoupravne lokalne skupnosti ne morejo dopolnjevati načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ali pa sprejeti načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 po veljavnem zakonu brez prehodnega obdobja, razen če so že pričeli s postopki pred uveljavitvijo zakona 10. marca letos, to je skorajda praktično nemogoče. Drugi problem je v tem, namreč, tako prejšnji zakon kot tudi ta je sicer dopuščal tako imenovano 20 % možnost spreminjanja tega načrta, če je ta določba zapisana v sprejetem občinskem odloku. Teh možnosti so se, po oceni, ki smo jo preučili, v Sloveniji občine posluževale zelo redko, ker je predvsem ingerenca, pa tudi na nek način interes, da pride do neposrednega odločanja pri spreminjanju načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem na ravni občinskega sveta. Zato tu obstaja dejansko pravna praznina, predvsem pa nastaja gospodarska škoda. Gospodarska škoda nastaja v tem, da enostavno ni možno sklepati pravnih poslov v primerih, ko nastopijo investitorji. Vemo, da investitorji, ko nastopijo, želijo zelo hitro in fleksibilno rešitev, se pravi mesec, dva meseca je tisto kritično obdobje za reševanje tovrstnih vprašanj, prehodno obdobje pa je vezano med marcem 2018 do 1. 1. 2020. S predlagano spremembo zakona tako omogočam odpravo prehodnega obdobja in omogočamo sprotno fleksibilno sprejemanje in dopolnjevanje načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem, se pravi države in pa samoupravnih lokalnih skupnosti. Seveda smo pridobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, vidimo, da so tukaj dejansko določeni pomisleki na neenakost in mislim, da je to možnost možno reševati tudi že eni predlogi rešitev nastajajo, predvsem kar tiče rešitve v 2 člen. Menimo pa, da so rešitve v 1. in 3. členu ustrezne, predvsem pa si želimo, da bi to pravno praznino odpravili in omogočili, se pravi na nek način odpravo povzročanja gospodarske škode, ki nastaja občinam in posledično tudi državi kot celoti. Hvala lepa.