Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani!

V tem primeru pa tudi številnih drugih, ko imamo pred seboj številke, lahko ugotovimo, da ko začnejo številke govoriti, leporečenje ne pomaga več. Če bi tako bilanco dobil nek lastnik neke urejene gospodarske družbe, bi se verjetno vprašal zakaj ni direktorja zamenjal že tekom leta. To kar smo slišali do zdaj in podatki, ki so bili predstavljeni, govorijo o tem, da smo imeli v letu 2017 ne samo zelo slabega gospodarja, ampak katastrofalnega gospodarja. Ob vseh ugodnih zunanjih okoliščinah, ob tem, da je k 5 % gospodarski rasti, če se izrazim prosto po Luki Mesecu, najbolj pripomogla Ahilova peta slovenskega gospodarstva, torej izvoz, ob tem, da smo bili v letu 2017 o katerem danes govorimo, v jedru, v sredi finančne perspektive 2014-2020, ko bi moral biti zagon pri investicijah iz naslova evropskih sredstev največji, ob tem, da so bile vse ostale okoliščine ugodne, je ta država, ta Vlada v letu 2017 realizirala 326 milijonov primanjkljaja in je bilo še nekako s strani državne sekretarke čutiti neko veselje, da tega primanjkljaja ni bilo preko 600 milijonov. Če v takih okoliščinah kot smo jih imeli v letu 2017, ob vseh pozitivnih elementih ni mogoče narediti nekega preskoka, če v takih okoliščinah ni mogoče za investicije nameniti več kot 4 % odhodkov, 4 %, lepo vas prosim, marsikateri župan bi se ob tej številki zgrozil. Ne poznam občine kjer bi namenjali manj kot 20, 30, 40 ali pa celo 60 % odhodkov za investicije. 4 % je bilo namenjeno, za skoraj tretjino je bil ta znesek nižji kot je bil načrtovan. Zakaj, vas vprašam? Zakaj? Če smo imeli na razpolago izjemne prilive v proračun, če smo imeli na drugi strani odprto finančno perspektivo in potem poslušamo zdaj že dva meseca, zadnja, leporečenje o tem kako smo pa kar se teh sredstev tiče dobri, nismo slabi in smo počrpali več kot bi bilo potrebno. Danes so številke na mizi in bi rad danes slišal koga od tistih, ki je pred dnevi govoril o tem kako je ta država uspešna pri črpanju evropskega denarja. Danes, naj kdo pove, če si upa to povedati naglas. Od predvidenih 929 milijonov v letu 2017, torej skoraj milijardo evrov sredstev je ista Vlada načrtovala, da bo tega denarja, ista, ki ga ni realizirala, torej Cerarjeva, je bilo realiziranih 416 milijonov. Se pravi, več kot pol manj. Več kot pol manj. In namesto neto učinka preko pol milijarde, 500 milijonov evrov ga je bilo za skromnih 9 milijonov evrov na koncu. Skromnih 9 milijonov evrov. Malo je manjkalo, da ne bi bili neto plačnik in to sredi finančne perspektive v okviru katere imamo na voljo preko 3 milijarde evrov sredstev, ki jih očitno na tak način kot se sedaj gospodari in to gospodarjenje se nadaljuje, ni nič boljše, je še slabše v zadnjih mesecih, ne bo mogoče niti do konca porabiti v tej perspektivi, če ne bo nekih hitrih ukrepov in strukturnih sprememb, ker vemo, da je razlika s prejšnjo perspektivo, kjer je Pahorjeva vlada tudi zapustila neko slabo bilanco pri koriščenju leta 2011, razlika v tem, da smo takrat imeli vseeno na voljo neke konkretne projekte, kjer se je dalo bistveno več sredstev nameniti v posamezni projekt, tukaj imamo pa razpršene projekte na minorne vsebine, tako imenovane mehke vsebine kjer tega denarja preko teh vsebin do leta 2020 sploh ne bo mogoče pokoristiti in počrpati. In ob teh podatkih beremo, da je dolg državnega proračuna konec leta 2017 že na nivoju 28 milijard 740 milijonov evrov. Se pravi, v letu 2007 se je povečal za milijardo 611 milijonov evrov. Če ste šli pogledati vmes na spletno stran ministrstva za finance, ste lahko ugotovili, da je zdaj še večji. 31. 7. je bil že 29 milijard 339 milijonov evrov, se pravi, smo že skoraj na številki 30 milijard do konca leta. 30 milijard evrov. Veste koliko je bil ta znesek pred desetimi leti, konec leta 2008? Tisti, ki malo bolje vidite, ste ga videli prej na tabeli gor, ko je državna sekretarka te zneske predstavljala. 10 let nazaj, konec leta 2008 je bil ta znesek 7 milijard 182 milijonov ali 18 % tistega, kar ta država ustvari. Sedaj je pa skoraj 70 % tistega, kar ta država ustvari. Kam je šel ta denar v 10 letih? Se je kdo vprašal? Kam je šlo preko 20 milijard evrov v 10 letih? Ali zaradi tega imajo ljudje boljše plače, imajo boljše pokojnine, imajo boljšo zdravniško oskrbo, imajo boljše ceste, imajo boljše železnice, boljše storitve javnega prometa? Ali imajo kaj od tega, od teh 20 milijard v 10 letih? 20 milijard je le nek impozanten znesek. Jaz mislim, da s tem denarjem se da urediti in zdravstvo in šolstvo in pokojnine in ceste in železnice in vse ostalo. Nič od tega nimajo, nič, ker tudi ne morejo imeti. Če imamo mi v okviru budžeta, ki je velik 9 milijard, manj kot 500 milijonov letno za investicije, 400 milijonov, še manj. Mislim, da je bilo 391 milijonov rečeno, da je bila ta številka. Torej, jaz mislim, da ne glede na to, da gre za nek formalen akt, ki naj bi ga, ne vem, se z njim danes seznanjali, smo se seznanili. O tem, mislim, da ni debate. Vendar pa jaz na tem mestu moram reči, da takemu načinu gospodarjenja bi se moral že nekaj let nazaj narediti konec. Predvsem pa v obdobju, ko smo imeli vse zunanje in notranje okoliščine ugodne. Ko je bilo okolje z visoko gospodarsko rastjo v naši okolici in tudi v državi, ko smo imeli odprta vrata do evropskih sredstev, tega ni bilo narejenega. V letu 2017 bi to lahko bilo narejeno. Država bi lahko bistveno več sredstev pridobila iz naslova evropskih skladov in bistveno več bi se lahko na nek gospodaren način investiralo. Vendar smo slišali, da v vseh teh letih niti tega s čimer ta država razpolaga pravzaprav ne ve, da nima niti evidence stvarnega premoženja. Sedaj mi pa vi povejte, kako naj se z nečem pametno in dobro gospodari, če niti ne več kaj imaš? Kako naj potem s tem gospodariš pametno in gospodarno? Tukaj je stvari kar nekaj. Vse govorijo o tem, da je, brez zamere, struktura tudi uradništva v teh letih pozabila kaj je njen bistveni namen. In da ni bilo na političnem nivoju očitno v zadnjih nekaj letih nekoga, ki bi temu uradništvu to povedal. Se pravi, dal ustrezne in pametne usmeritve, da se z našim skupnim premoženjem čim bolj učinkovito in dobro gospodari. In ta država že nekaj let, predvsem pa v času Cerarjeve vlade in to se sedaj v času Šarčeve nadaljuje, deluj po neki utečeni birokratski logiki, brez nekih jasnih političnih usmeritev glede bodočega razvoja in strukturnih sprememb, ki jih je potrebno narediti, če želimo preseči ta mrtev tek, ki ga gledamo tukaj v bilanci za leto 2017, ko so bile vse okoliščine ugodne. Kaj se bo šele zgodilo, ko se bo to kolo začelo ustavljati, kar se nam sedaj, kot se kaže, napoveduje? Ko bomo imeli nižjo gospodarsko rast v prihodnjih letih, pa višje davke. Kajti, ta pot višjih davkov, ki se je začela, beremo o nepremičninskem davku, beremo o večjih dajatvah za zdravstvo, za pokojninsko zavarovanje. To bo začaran krog iz katerega več pametnega izhoda ne bo. Tako da to politiko, po moje, je potrebno presekati. In če je kje bilo to mogoče narediti je bilo leto 2017, ko so bile vse okoliščine za to ugodne, žal ta priložnost ni bila izkoriščena. Jaz, če bi ocenjeval to realizacijo in ta proračun, ne zasluži pozitivne ocene. Hvala.