Hvala lepa, gospod predsednik.

Na kratko bi predstavil revizijsko poročilo.

In sicer, revizijsko poročilo predloga zaključnega računa proračuna in potem lahko tudi zbirne bilance stanja, ker ti dve revizijski poročilo seveda velja obravnavati skupno, ker se lotevata več ali manj iste tematike.

Kot že rečeno Računsko sodišče je podalo na predlog zaključnega računa glede splošnega dela proračuna mnenje s pridržkom in glede pravilnosti poslovanja torej poslovanja v skladu s predpisi tudi mnenje s pridržkom, pri čemer je tudi predlagalo popravek revizorja, ki vam ga bom poslušal razložiti v nadaljevanju. Zgolj nekaj ključnih podatkov, čeprav so bili že povedani pa morda tudi z našimi poudarki v revizijskem poročilu je pa seveda o tem napisano veliko več.

Prihodki proračuna so bili višji v letu 2017 glede na leto 2016 za 6,2 %, odhodki pa tudi višji za 1,7 % kot v primerjavi z letom 2016. To potrjujemo v svojem revizijskem poročilu. Imeli smo proračunski primanjkljaj nekje v višini nekaj malega več kot 326 milijonov pri čemer poudarjamo, da je delež državnega proračuna v bruto domačem proizvodu narastel na 66,4 % torej nekaj je razrastel glede na leto 2016. Posebno pa izpostavljamo nekaj, kar ni novo niti za Državni zbor niti za davkoplačevalce in to je, da imamo zelo slabo črpanje iz evropskih sredstev. V proračun smo vplačali sicer 9,2 odstotka manj kot je bilo načrtovano, vendar smo iz proračuna Evropske unije prejeli 58 % manj kot je bilo načrtovano v letu 2017 in smo bili zelo blizu statusa neto plačnika v evropsko blagajno. Le 9 milijonov nas je ločilo od tega zelo sicer privilegiranega statusa, če sem lahko malo ciničen. Zakaj toliko manj? Zato, ker smo imeli zelo slabo črpanje prihodkov iz strukturnih skladov, 91 % manj kot je bilo načrtovano - to je seveda podatek, ki ga posebej izpostavljamo - in 61 % manj prihodkov iz tako imenovanega kohezijskega sklada. Pa tudi iz drugih virov financiranja, kar v revizijskem poročilu natančno poročamo je bilo črpanje slabše. Načrtovani presežek iz vidika evropskih sredstev je bil preko 505 milijonov evrov realiziran presežek pa je bil 9 milijonov evrov. Samo toliko o razliki o čemer govorimo. To je resda pomembno vplivalo tudi pa ne zgolj samo to na nižjo realizacijo tako imenovanih investicijskih transferjev in investicijskih odhodkov. Kajti, pomemben podatek, ki ga izpostavljamo v našem revizijskem poročilu je, da so bili investicijski transferi v letu 2017 za 32 % nižji od načrtovanih. Investicijski odhodki pa nižje od načrtovanih za 25,4 %. To je seveda pomemben podatek, ker govori o tako imenovani razvojni komponenti proračuna. Razkrili smo nekaj napak v računu finančnih terjatev in naložb v tako imenovanem splošnem delu, kjer izrekamo mnenje s pridržkom. In sicer menimo, da imamo za 2,5 % podcenjenih prejemkov in pa za 6,2 % precenjenih izdatkov državnega proračuna. O natančni vsebini tudi poročamo. Pri previsoko izkazanih izdatkih gre seveda izpostaviti ključni del, kjer že nekaj let pravzaprav imamo razpravo o evidentiranju izdatkov za posojila javnemu skladu Republike Slovenije za podjetništvo in javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja v višini preko 12 milijonov evrov. Ravno za ta sredstva predlagamo popravek revizorja, kar nam daje posebej možnost šesti odstavek 27. člena Zakona o javnih financah in to ponovno predlagamo Državnemu zboru in smo v osnutku revizijskega poročila seveda predlagali tudi Vladi in Ministrstvu za finance, pa do tega že nekaj let ne pride. Nepravilnosti pri izvrševanju proračuna se tako kot prejšnja leta vežejo na zelo različne predpise ali pa zelo različne načine in vrste izdatkov. Največje nepravilnosti, najpogostejše so na področju transferjev, torej transferjev zavodom, drugim prejemnikom sredstev, kjer govorimo predvsem o problematičnem nadzorovanju, načrtovanju in tudi seveda kontroli potem takšnih izdatkov. Pomemben del se veže na plače oziroma tako imenovan delovno-pravni sistem, na druge vrste odhodkov, ki jih bom natančno pojasnil, in tako imenovano splošno proračunsko rezervacijo, kjer pri splošni proračunski rezervaciji velja omeniti, da se sredstva te splošne proračunske rezervacije zagotavljajo ali pa porabljajo za namene, ki jih je bilo mogoče načrtovati, in ne za namene, ki jih ne bi bilo mogoče načrtovati, torej za ta inštrumentarij, ki ga je potrebno načrtovati v izvrševanju proračuna, ne pa za, torej porablja se za predvidene dogodke, tiste, ki jih je potrebno… / nerazumljivo/ ne pa za nepredvidene dogodke. Sredstva iz splošne proračunske rezervacije so bile zagotovljene(?) za sanacijo naravnih nesreč, za kar so predvidena sredstva tudi že v proračunski rezervi, torej obe dimenziji, razlikovani med proračunsko rezervo in splošno proračunsko rezervacijo. Pri samih kršitvah predpisov je Računsko sodišče se seveda ni omejilo zgolj na Zakon o javnih financah, pa Zakon o izvrševanju proračunu ali pa nekaj podzakonskih predpisov obeh teh predpisov, temveč tudi na številne druge predpise. In recimo razkrivamo nekaj razkritij, povezanih z Zakonom o vodah, kjer Vlada ni pravočasno izdala uredbo o rabi termalne vode recimo, kjer se ne zaračunavajo koncesijske dajatve, kot bi se morale pri uporabnikih termalnih voda, pitne vode in tako naprej, in tudi v tem delu smo zahtevali jasne in eksplicitne popravljalne ukrepe. Mi smo zahtevali popravljalne ukrepe oziroma odziv na poročila za 3 ministrstva, prejeli smo jih praktično pred oziroma proti koncu meseca oktobra. Trenutno jih pregledujemo in vam bomo poročali v porevizijskem poročilu o ustreznosti vseh 3 odzivnih poročil. Odzivna poročila so se vezala na, torej na porabo teh naravnih virov, torej vode, in pa na evidentiranje oziroma povračila, vplačila v državni proračun iz naslova najemnin nepremičnega premoženja, ki je v upravljanju javnih zavodov. To je problematika, ki je izrazito problematična, tako s sistemskega vidika, kajti zlasti manjši javni zavodi ali pa večji na področju šolstva, zdravstva, kulture oddajajo sredstva, ki so jim dana v upravljanje, pa ta ne preidejo kot prihodek državnega proračuna. Zato smo tukaj zahtevali odzivna poročila z, bom rekel, natančno opredelitvijo, koliko je teh sredstev. Teh sredstev sicer vemo, koliko je, preko 6 milijonov na nivoju vseh teh zavodov, vendar natančno po strukturi zavodov, kaj velja tukaj narediti in mislim, da se bomo s tem vprašanjem ukvarjali tudi v letošnjem letu pri revidiranju državnega proračuna, ker ga seveda moramo revidirati v vsakem letu.

Naj omenim še nekaj predpisov, nekaj razkritij, ki jih vendarle velja morda posebej izpostaviti. V skladu z Zakonom o javnih financah tako razkrivamo, da pristojna ministrstva niso ustrezno nadzirala javnih zavodov in skupaj z Vlado niso zagotovila, da bi bile najemnine, kot že omenjeno… / nerazumljivo/ stvarnega premoženja države na en prihodek državnega proračuna. V programu prodaje finančnega premoženja, ki je bil edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, niso bile določene metode prodaje, kot so predpisane z zakonom. Pri Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in 2018 bi posebej radi izpostavili dejstvo, ki ga razkrivamo, da posrednim proračunskim uporabnikom niso bila pravočasno posredovana izhodišča za pripravo njihovih finančnih načrtov, kar je izrazito problematično z vidika izvajanja njihove dejavnosti seveda. Obenem tudi izhodišča za pripravo finančnega načrta posrednih proračunskih uporabnikov niso vključevala celotnega obsega zahtevanih sredstev. Pogosto niso bila izdana soglasja k letnim poročilom zlasti srednjih šol, dijaškim domovom, višjih strokovnih šol, kar vse govori o realnem problemu dometa doseganja, dometa nadzora nad izvajalci javnih služb, torej tisto, kar ustanovi država, bodisi skozi javne zavode ali druge oblike, torej imamo nek izrazit problem, ki se kaže tudi v tej javnofinančni dimenziji. Za občine je posebej zanimivo in problematično, da občinam niso bili pravočasno posredovani podatki o deležih za sofinanciranje njihovih investicij, da z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja recimo niso bila predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov, da z Zakonom o gimnazijah niso bili določeni podrobnejši pogoji v zvezi z obsegom financiranja in načinom(?) izobraževanja tujcev, da z Zakonom o vodah Vlada ni pravočasno izdala uredbe, ki je bila nujno potrebna za zagotovitev vseh potrebnih ukrepov pri rabi termalnih voda, da z Zakonom o investicijah v javne zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija – in to res želimo posebej poudariti – Ministrstvo za zdravje recimo ni zahtevalo… / nerazumljivo/ dela amortizacije od tistih zdravstvenih zavodov, katerih ocenjena vrednost investicijske(?) dokumentacije pri javnem zdravstvenem zavodu je bila posamično ali pa skupno manjša od 500 tisoč evrov in si je nekako ministrstvo pridržalo pravico oprostitve teh amortizacijskih stroškov, kar po našem mnenju vsekakor ni v skladu s tem predpisom. Po Zakonu o javnih skladih recimo v sklepu Vlade ni bilo razvidno, da premoženje, ki ga se bo preneslo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad vplačuje kot namensko premoženje v kapital tega javnega sklada. Obenem omenimo tudi to, da glede uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nepremičnine, ki so bile kot stvarni vložek prenesene na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, niso bile vključene v lanski načrt razpolaganja z nepremičnim premoženje. In vsaj najmanj toliko je tudi drugih razkritih nepravilnosti, ki so zaradi svojega konteksta narave pomembnosti ali obsega sredstev botrovale temu, da je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom glede pravilnosti izvrševanja državnega proračuna. Podali smo tudi številna priporočila tako Vladi Republike Slovenije, zlasti izpostavljamo sistemsko… / nerazumljivo/ določbe 80. člena Zakona o javnih financah. Potem Ministrstvu za finance, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer smo opazili nekaj nepravilnosti in smo tudi zaradi tega izdali ne samo poziv za ukrepanje oziroma, pardon, zahtevo za predložitev odzivnih poročil, temveč tudi priporočila. Obenem pa še enkrat poudarjam, da predlagamo popravek revizorja glede na ugotovljene netočnosti oziroma napake pri splošnem delu proračuna. Glede zbirne bilance stanja je Računsko sodišče, torej posebne revizije na dan 31. 12. 2017, je Računsko sodišče mnenje zavrnilo zaradi pomanjkljivosti analitičnih evidenc in nezadostnega nadzora, predvsem nad terjatvami za sredstva, dana v upravljanje, neustrezne dokumentacije in informacije o… / nerazumljivo/ osnovnih sredstvih ter neusklajenosti podatkov v informacijskem sistemu organa upravljanja, kar je svojevrsten problem, ki je problematično tudi z vidika relativno nizkega, ne relativno, ampak nizkega črpanja evropskih sredstev, in informacijskem sistemu organa za potrjevanje. Gre za, redko Računsko sodišče izreče oziroma ne, ne izreče mnenja, temveč ga zavrne, vendar menimo, da v tem trenutku ne obstaja podlage, da bi z gotovostjo lahko zatrdili, kakšna je natančna bilanca stanja države. Mi sicer v našem revizijskem poročilu opredelimo, kakšna je bilančna vsota na dan 31. 12. 2017, skorajda 32 milijard vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev neposrednih proračunskih uporabnikih proračuna Republike Slovenije, vendar mislimo, da nimamo natančnih zagotovil, da bi lahko podali mnenje. To ni prvič, to pravzaprav imamo že nekaj let, vendar skupaj z Ministrstvom za finance - upam, da se bo to tudi nadaljevalo v prihodnje – poskušamo poiskati rešitve, kako počasi ali pa hitreje recimo, no, da ne bomo vse na počasi poskušali vendarle dobiti ustrezna zagotovila, da bi izrekli lahko tudi mnenje o zbirni bilanci stanja. In mislimo, da se bo to lahko zgodilo, v kolikor Vlada in Ministrstvo za finance izvede neke ukrepe v relativno kratkem času.

Hvala lepa.