… videli tole. / oglašanje iz dvorane/ Ja, jaz tukaj ga tudi vidim. O super, najlepša hvala. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Vlada Republike Slovenije je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 pripravila in posredovala Državnemu zboru v sprejem, hkrati pa tudi dokončno poročilo Računskega sodišča. Zdaj dovolite mi, jaz sem pripravila oziroma s sodelavci smo pripravili eno tako krajšo prezentacijo, da ne bomo naštevali samo veliko število številk, ampak da so, kakšne stvari se bistveno lažje pač vidijo, če so še na kakšnih slikicah ali pa v tabelah. Tako da zaključni račun vsebuje te dele, to so opredelitev makroekonomskih izhodišč, splošni del proračuna, se pravi tukaj so prikazani prihodki in odhodki po ekonomski klasifikaciji, potem posebni del proračuna, kjer so prikazani uporabniki, torej institucionalna klasifikacija in pa programska klasifikacija, kako je bil denar porabljen, in pa tretji del, načrt razvojnih programov, to je pa najbolj podroben del proračuna, kjer so pa v bistvu prikazani vsi projekti in ukrepi, ki se financirajo iz državnega proračuna. Poleg teh številčnih delov ima zaključni račun tudi obrazložitve posameznih delov, se pravi, kjer se opiše in posamezne te ekonomske kategorije in potem posamezne tudi uporabnike. Se pravi to je zelo, zelo debelo poročilo, ki ga dobite na mizo, in sicer te številke so prikazane v, torej, sprejeti proračun, potem kakšna je bila dejanska realizacija in pa odstopanja in pa tudi pojasnjeni so razlogi za odstopanja. Poleg teh 3 delov proračuna so dodane tudi obrazložitve podatkov iz bilance stanja, poročilo o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladnega računa in pa še posebne druge tabelarne priloge.

Zdaj, če pogledamo natančneje, kakšni so bili ekonomski kazalci, na podlagi katerih je bil pripravljen državni proračun, vidimo, da se je dejansko letna nominalna rast, da je bila napovedana, da bo 2,3-odstotna, medtem ko je bila dosežena 5-odstotna, se pravi bistveno bolje, kot je bilo načrtovano, tako BDP kot posamezne komponente, predvsem rast izvoza in pa osebna potrošnja, in pa trg dela – in to posebej poudarjam zato, ker potem, ko bomo videli številke, bomo videli, da so bili pač doseženi prihodki višji od načrtovanih iz teh domačih virov in da je pač tole, da so podlaga te napovedi, ki so bile v bistvu na vseh teh ključnih področjih nižje od pričakovanih, pardon, nižje od dejansko potem realiziranih. Rada bi pa opozorila tudi na to, da je, da so bile investicije, da je bila stopnja investicij, ki je bila, torej rast investicij v osnovna sredstva, ki je bila v preteklem letu še negativna, glede na predhodno leto je bila načrtovana, da bo 7 %, in je bila v bistvu rast investicij 12-odstotna. Tako da so bile dejansko vse te, vsi ti kazalniki so bili boljši, kot je bilo načrtovano oziroma kot so bili tisti, kose je dejansko proračun sprejemal. Proračuna za lani sta bila v bistvu samo dva, se pravi ni bil potreben rebalans in bil je pač sprejeti proračun, ki je načrtoval 8 milijard 846 milijonov prihodkov in 9 milijard 527 odhodkov er primanjkljaj v višini 681 milijonov, medtem ko dejansko realiziranih je bilo 8 milijard 830 milijonov, ali 99,8 načrtovanih in pa odhodki so bili nižji. Znašali so 9 milijard 156 v globalu. Se pravi je bil dosežni primanjkljaj več kot pol manjši od načrtovanega. Če pogledamo nekoliko natančneje strukturo prihodkov, tukaj je prikazana realizacija preteklega leta po tem kakšna je bila v sprejetem proračunu načrtovana in kakšna je bila potem dosežena. Dejansko vidimo, da smo povsod presegli načrte in da je v bistvu edina siva lisa, da tako rečem, so prejeta sredstva iz Evropske unije, kjer so bili načrti bistveno višji od dejansko dosežene realizacije, ampak naj tukaj že tudi takoj povem, da so evropska sredstva z vidika doseganja salda,da so v bistvu nevtralna, ker če ni odhodkov, potem tudi ni prihodkov. Tako, da te nižji prihodki ne vplivajo na sam saldo tekočega leta, ampak pomenijo pač potem prenos te sredstev tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani v naslednje leto. Tukaj je še struktura največje prihodkovne postavke, da tako rečem, to so davčni prihodki. 45 odstotkov vseh davčnih prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost. Druga največja postavka so trošarine. Tretja je davek od dohodkov - tretja je dohodnina in potem ej še večja postavka davek od dohodkov pravnih oseb. Vsi ti davčni prihodki v bistvu so se realizirali v višjem znesku kot je bilo načrtovano. razloge sem pa tudi pojasnila. Potem pa, če si pogledamo še odhodke, samo nekoliko podrobneje pač po teh ekonomskih skupinah. Najvišjo postavko predstavljajo tako imenovani tekoči transferji. V teh transferjih so največji transferji javni zavodi. To so torej plače in materialni stroški v javnih zavodih, ki so znašali- lani so bili pač te drugi tekoči domači transferji realizirani v višini 3 milijarde 360 milijonov. Največ torej za transferje v javne zavode in drugi transfer je transfer v skladu socialnega zavarovanja. Gre predvsem za transfer v pokojninsko blagajno. Torej ta dopolnilni transfer, ki uravnoteži, zato ker prihodki pokojninske blagajne - torej iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne zadostuje pač za izplačilo vse pokojnin. Potem naslednja postavka - in še tretja večja postavka v tekočih transferjih so pa transferji posameznikom in gospodinjstvom. Teh je bilo milijarda 261 milijonov. Večina gre za družinske prejemke in starševska nadomestila, to je 507 milijonov. Za zagotavljanje socialne varnosti je šlo 272 milijonov ter za nezaposlene 168 milijonov. Med tekoče odhodke potem spadajo pa stroški dela. Teh je za milijardo 174 milijonov. Predstavljajo 4,2 odstotni porast glede na predhodno realizacijo. To so samo stroški dela neposrednih proračunskih uporabnikov, medtem ko so ostali že skriti- mislim skriti - zajeti v tekočih transferjih. Se pravi sredstva za plače pri tako imenovanih posrednih proračunskih uporabnikih. Med tekočimi odhodki so na drugem mestu obresti. Teh je bilo lani za 977milijonov v skladu z načrti in pa izdatki za blago in storitve, ki so znašali 727 milijonov oziroma 6 odstotkov manj od načrtovanega. Investicijskih odhodkov je bilo v prejetem proračunu sicer 497 milijonov, realiziranih pa pote 371 milijonov. Razlog za nižjo realizacijo tukaj bi bila dejansko ta evropska sredstva, ki so bila načrtovana pa potem neporabljena. Večino teh investicijskih odhodkov se realizira pri Ministrstvu za infrastrukturo. In investicijski transferji. So pa znašali 233 milijonov, od tega recimo občinam 94 milijonov in pa javnim zavodom 60 milijonov. In pa plačila sredstev v proračun EU: ta so pa približno bila pač v skladu z načrtovanimi. Tukaj smo pač odvisni od višine BDN, od DDV, od pobranih carin in pa od tega kako hitro države članice črpamo ta evropska sredstva in se potem prilagaja znesek potrebnih vplačil. Zdaj, če pogledamo glede EU, tudi lani smo v odnosu do Evropske unije realizirali neto proračunski presežek. Sicer v višini 9 milijonov evrov. Na sliki je prikazano kateri so bili glavni viri. Glavni viri so bili dejansko izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, medtem ko je pač kohezijska politika nekoliko pač zaostajala. Iz proračuna EU smo prejeli 387 milijonov, vanj smo vplačali 378 milijonov, od tod presežek. Vetu 2017 je bila pa izplačanih tudi 63 milijonov za izvajanje finančnih instrumentov, te se pa evidentirajo v financah prihodkov in odhodkov državnega proračuna. Na hitro še B bilanca, tako imenovana, se pravi, prejemki računa finančnih terjatev in naložb. Prejemkov je bilo tukaj 6 milijonov, predvsem so kupnine iz postopkov lastninskega preoblikovanja podjetji, ki jih je DSO plačal v proračun in pa poplačila unovčenih terjatev. Unovčenih poroštev. Potem, glavnino izdatkov v B bilanci predstavljajo ta izplačila za poplačilo starega deviznega varčevanja jamstva in pa dokapitalizacije. Tako, da je bilo v bistvu tako imenovani saldo B bilance je znašal 189 milijonov evrov. C bilanca so torej odplačila dolga in pa najem novih posojil oziroma izdaje novih obveznic. Realizacijo odplačil dolga lani je zapadlo dve milijardi 774 milijonov, to je 97 procentov načrtovanih sredstev. Dolg državnega proračuna na 31. 12. 2017 je znašal 28 milijard 700 milijonov oziroma 66,4 odstotke bruto domačega proizvoda. V lanskem letu se je dolg povečal za 1,6 milijarde. To je logično, dokler pač državni proračun izkazuje primanjkljaj, tako v A kot v B bilanci se je treba za ta primanjkljaj dodatno zadolžiti. Sestavni del zaključnega računa je tudi zbirna bilanca stanja. Tukaj je prikazano zelo na grobo njena activa passiva. Se pravi na aktivni strani je približno 23 milijard 800 dolgoročnih sredstev in sredstev v opravljanju in za 7,7 milijard kratkoročnih ter 252 milijonov zalog, medtem ko je na passivi vir tega, so pa predvsem lastni viri in dolgoročne obveznosti. Tega je 25 milijard in pa kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve. Zdaj največja postavka, torej na aktivni strani, so dolgoročna sredstva in sredstva v opravljanju. Tukaj gre pač za dolgoročne finančne naložbe, to so sestavljen - torej - državnih družb, finančnih institucij, javnih podjetji, javnih skladov. Tega je za 122. 8 milijard. Potem 6,2 milijardi je knjigovodska vrednost nepremičnin in pa tretja največja so terjatve za sredstva dane v opravljanje, se pravi to je to kar je v opravljanju pri posrednih uporabnikih proračuna. Toliko z moje strani zdaj kot uvod. Jaz bi mogoče tukaj povedala samo še no, da je Računsko sodišče, je v predlogu zaključnega računa proračuna podalo mnenje s pridržkom, medtem ko na zbirno bilanco pa ni podalo mnenja. To je v bistvu praksa zadnjih let. Da dobimo tako mnenje Računskega sodišča glede teh ugotovljenih nepravilnosti v revizijskem poročilu. Tako za zaključni račun kot za bilanco smo se med letom na bilateralnih sestankih z Računskim sodiščem usklajevali glede predlaganih rešitev. Mi moramo pripraviti tudi odzivno poročilo na zbirno bilanco stanja do - imamo rok naslednji mesec in bomo pač to tudi pripravili. Računamo, da na podlagi predlaganih rešitev, ki jih pripravljamo v tem odzivnem poročilu, da bodo v porevizijskem poročilu te naši popravljalni ukrepi opredeljeni kot zadovoljivi.

Jaz bi se sedaj tukaj ustavila. Bom pa, potem poslušala odgovoriti na kakšna dodatna vprašanja glede na pač teme, ki bodo izpostavljene.

Hvala lepa.