Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča Ministrstva za zunanje zadeve. In sicer mogoče, da začnemo malo širše. je bila tudi predstavljena v maju, v maju letos so bile predstavljene spremembe, predvsem je pa šlo zaradi malverzacij – takrat so ugotovili, da so neke pomanjkljivosti in so to revidirali, popravili, šlo je pa recimo, da je en poslanec iz ene države dal glas dvema strankama in potem je bilo tudi financiranje nesorazmerno. Ugotovili so, da majhne stranke dobijo neproporcionalno več denarja kot velike in so potem odpravili posledice.

Danes kar govorimo, oziroma te spremembe, ki so danes grejo predvsem na ugotovitve, ki so bile javno predstavljene in kako so bili podatki izkoriščeni s strani Facebook analitika in kako so nekatere države, ki niso niti v Evropi, izkoriščale podatke in so potem stranke to izkoriščale in v sle tega, je komisija predlagala, da se uredba spremeni.

Torej Evropska komisija je 12. septembra 2018 predstavila nov predlog spremembe uredbe o evropskih političnih strankah. Tako kot sem že rekel, predlog je vezan na primer zlorabe v zvezi Facebook Cambridge analitika in novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem kontekstu. Za umestitev v širši kontekst naj samo pojasnim, da je bil namen osnovne uredbe št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, povečati vidnost, prepoznavnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij. Že lani, torej 13. septembra 2017, pa je komisija sprejela predlog revidirane uredbe o evropskih političnih strankah, z namenom, da se že pred evropskimi volitvami leta 2019, reši izzive, ki so bili ugotovljeni pri evropskih volitvah v letu 2014. Predlogi sprememb v revidirani uredbi so se nanašali na problem večstrankarskega članstva, znižanja praga lastnih sredstev strank za registracijo in sofinanciranje, večjo transparentnost, proporcionalnost sofinanciranja iz proračuna EU in možnost izpisa iz registra ter obveze povračil nezakonito pridobljenih sredstev.

Slovenija je predlog podprla, predstavljen je bil tudi Državnemu zboru in Državnemu svetu in uredba je bila sprejeta 3. maja 2018. Kljub tej nedavni posodobitvi uredbe je komisija ugotovila, da obstoječa pravila ne omogočajo učinkovitega odvračanja od zlorab pravil, o varstvu podatkov, ki lahko vplivajo na demokratično razpravo in svobodne volitve ter sankcioniranje teh zlorab, zato je nastal nov predlog za revizijo uredbe. Želimo poudariti, da se s temi revidiranimi določbami ne posega v siceršnjo zasnovo s katero so urejena splošna pravila glede delovanja evropskih političnih strank. Gre le za prilagoditev enega segmenta te uredbe. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo uredbe št. 1141/2014, da bi zagotovila, da volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in ob popolnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je in sicer omogočiti finančne sankcije za evropske politične stranke ali fundacije, ki zlorabijo kršitve pravil o varstvu podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski parlament. Poleg tega pa bo dan predlog organov »authority« za evropske politične stranke tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje, tako da bo zagotovil, da ima lastno razporeditev osebja, torej, da bo dobil dovolj števila osebja in da bo njegov direktor postal tudi organ za imenovanja. Predlagane spremembe so popolnoma skladne z načelom subsidiarnosti in z načelom sorazmernosti. Ciljne spremembe uredbe št. 1141/2014 bi morale biti uveljavljene pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, zato komisija poziva države članice, da predlog čim prej preučijo, saj sicer sankcije ne bodo mogle izvajati za te volitve.

Stališče Slovenije je, da predlog vidimo kot hiter odziv komisije na primer Facebook Cambridge analitika in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, zaradi česar ga podpiramo. Podpiramo tudi ambicijo, da se revidirana uredba sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019. Republika Slovenija, torej v celoti podpira prizadevanje in ukrepe Evropske komisije za odpravo tveganj, ki bi lahko ogrozila demokratičnost in transparentnost volilnih postopkov in vplivala na izid volitev z nepoštenimi in manipulativnimi pristopi, predvsem v spletnem okolju.

Gospod predsednik, hvala lepa.