Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora in seveda vsi vabljeni gostje.

Nekatere zadeve zagotovo ni odveč ponoviti, čeprav so bile že slišane, s pristopom k Evropski konvencijo o človekovih pravicah in s članstvom v Svetu Evrope je tudi Slovenija nedvomno dolžna spoštovati vsako končno sodbo sodišča in jo tudi upoštevati, če se le nanjo nanaša. Te problematiki posveča vso pozornost tudi Varuh človekovih pravic.

Tako v poročilu za leto 2016 najdemo pozdrav ustanovitvi medresorske delovno skupine, katere član je tudi varuh in to je ministrica ravnokar izpostavila. Ni nepomembna le odprava konkretnih kršitev, pač pa tudi ukrepi, ki predstavljajo ponovitev, torej odpravo vsake ponovitve kršitve. Ni dovolj plačilo odškodnine, spremeniti se mora tudi sodna praksa. Nova zakonodaja mora biti ravno tako vedno v luči spoštovanja konvencije o človekovih pravicah in tudi standardov Evropskega sodišča za človekove pravice.

V poročilu za leto 2017, torej o tistem, o katerem smo ravnokar te dni govorili, izpostavljamo tudi napredek v zvezi z izvrševanjem sodb. Tudi Svet Evrope, ko je bilo rečeno, je Slovenijo že prepoznal kot odgovorno in resno članico. Ministrstvo za pravosodje sledi eni od prednostnih nalog in sicer spoštovanju prave države tudi najdemo prevode, so v slovenskem jeziku na njihovi spletni strani, kar je zalo pomembno.

O pomembnosti zavedanja pomena izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice pa kot varuhinja ne morem mimo dejstva, da se ne izvršujejo tudi sodbe našega ustavnega sodišča, kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravih in temeljnih svoboščin.

Tako smo v zadnjem letnem poročilu za 2017 na strani 16 izpostavili, ob koncu leta 2017 ostaja nespoštovanih 13 odločb Ustavnega sodišča od katerih se jih 12 nanaša na zakonske določbe ena pa na predpis lokalne skupnosti. V primerjavi z letom 16 je stanje glede spoštovanja odločb ustavnega sodišča še nekoliko slabše, pa je bil tega leta nespoštovanih 10 odločb, ki so se nanašale na 9 zakonov in 1 predpis lokalne skupnosti.

Odprava protiustavnosti v zakonih je v pristojnosti Državnega zbora kot zakonodajalca. Opozoriti pa je treba tudi na dolžnost Vlade, kot ustavno določenega predlagatelja zakonov, da zakonske predloge pravočasno pripravi in jih preloži v zakonodajni postopek.

In sedaj še ob aktualni temi. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je bil seznanjen s pismom uglednih pravnikov z dne 26. oktobra tega leta, ki se nanaša na sporočilo za javnost z dne 24. oktobra, objavljeno na spletni strani Vrhovnega sodišča. Pozdravljamo odločitev, da se sporno sporočilo umakne in hkrati poudari spoštovanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker je že Ministrstvo za pravosodje napovedalo, da bo zaradi ocene razlogov in okoliščin v zvezi z objavo umaknjenega sporočila kot tudi morebitnih izvedenih ukrepov za ustrezno obvladovanje tovrstnih tveganj v prihodnosti Vrhovno sodišče zaprosilo za poročilo, smo tudi mi storili enako in tudi mi pričakujemo odgovor, vsekakor pa bomo najbrž mnoge odgovore slišali že danes, ker je sklicana seja pristojnega odbora. Hvala za povabilo nanjo.