Hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovane članice in člani odbora, vsi visoki gostje, predstavniki pravosodja in vsi ostali prisotni!

Naj uvodoma poudarim, da je Republika Slovenija v zadnjih letih naredila velik napredek na področju izvrševanja sodb ESDP med drugim tudi zahvaljujoč aktivni vlogi Ministrstva za pravosodje na tem področju. V Sloveniji je bilo z novelo Zakona o državni upravi iz decembra 2014 Ministrstvo za pravosodje prvič izrecno določeno kot organ, ki spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč. V letu 2016 je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za koordinacijo izvajanja sodb ESČP, ki jo sestavljajo predstavniki več ministrstev, Državnega odvetništva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic. In v okviru Ministrstva za pravosodje je bila ustanovljena projektna skupina, ki pripravlja in koordinira pripravo akcijskih načrtov in poročil za izvrševanje sodb ESČP in uspehi tega pristopa so zelo otipljivi.

Še leta 2015 je bilo v Sloveniji neizvršenih kar 309 sodb, danes pa je neizvršenih 13 dokončnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Statistika glede uspešnosti vloženih pritožb na ESČP je razvidna iz letnih poročil ESČP in na povezavah na spletni strani Ministrstva za pravosodje, zato danes ne bi podrobneje predstavljal podrobnosti, lahko si jih pogledate.

Naj povem le, da lahko relativno velik delež pritožb s strani slovenskih državljanov na ESČP pripišemo tudi zaupanje, ki ga ESČP uživa v Sloveniji, da pa je več kot 95 procentov pritožb zavrnjenih kot očitno neutemeljenih. Delež ugotovljenih kršitev med pritožbami, ki so sprejete v obravnavo pa je podoben drugim državam. Napredek Slovenije na tem področju je prepoznal tudi Svet Evrope. Odbor ministrov Sveta Evrope v svojem 10. poročilu o nadzoru izvrševanja sodb ESČP za leto 2016 ugotovil, da se je statistika izvršeni sodb ESČP glede vseh držav članic Sveta Evrope močno izboljšuje.

K ugodnejši statistiki pa je veliko prispevala tudi Republika Slovenija s število izvršenih sodb za tisto leto. V razprav v predstavitvi poročila sta generalni sekretar Sveta Evrope in takratni generalni direktor Generalnega direktorata Sveta Evrope za človekove pravice in vladavino prava izrecno izpostavila Slovenijo, kot zgled ostalim državam članicam pri izvrševanju sodb ESČP in pomenu politične volje, ki je potrebna pri izvršitvi kompleksnih sodb ESČP.

Pohvale na tem področju sta izrekla na svojem obisku marca 2017 tudi takratni komisar Sveta Evrope za človekove pravice ter predsednik ESČP ob obisku ministra Klemenčiča julija 2017 v Strassbourgu z izjavo: Slovenija je model za zgledno izvrševanje sodb ESČP.

Največji delež kršitev od pristopa Slovenije predstavljajo primeri med letoma 2006 in 2008 in se nanašajo na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, saj se je od skupno 329 ugotovljenih kršitev v letih od leta 1994 do 2017 kar 264 primerov nanašalo na to pravico. Slovenija je šele po vrsti sodb ESČP v okviru večletnega projekta Lukenda, poimenovanega po vodilni sodbi naslovila problematiko sodnih zaostankov. Ugodne rezultate in trende skrajševanja časa za odločanje sodišč prepoznava tudi Evropska komisija v oceni Justice scoreboard.

Naj izpostavim tudi pilotni sodbi ESČP, ki se nanašata na veliko število pritožnikov zaradi pritožnikov, ki izvirajo iz poosamosvojitvenega obdobja. Gre za sodbo v zadevi Ališič. Govorimo o starih deviznih vlogah v Ljubljanski banki Zagreb in Sarajevo, ter zadevi Kurič, to je, tako imenovani izbrisani. V obeh primerih je bil za izvršitev sodbe, ki je prinašala tudi očitne finančne posledice sprejet poseben zakon.

Nadzor Sveta Evrope nad izvrševanje sodb pa je prav tako zaključen, saj so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Republika Slovenija torej spoštuje sodbe ESČP, četudi se z njimi v času ne strinja nujno v celoti.

Ta obvezno izhaja tako iz 64 člena Evropske konvencije za človekove pravice, kot tudi zavezanosti Slovenije pravni državi in spoštovanju človekovih pravic. Pa dovolite, da pojasnim v javnosti mogoče manj znan postopek izvrševanja sodb ESČP. Vsak primer je potrebno posebej obravnavati, predvsem sodbo natančno preučiti. Po sprejemu sodbe imajo stranke na voljo 3 mesece za vložitev zahteve za odločanje na Velikem senatu. V nadaljnjih šestih mesecih mora država obvestiti odbor ministrov Sveta Evrope o načrtovanih ali izvedenih ukrepih za implementacijo sodbe. Ti ukrepi so lahko individualni, običajno plačilo pravičnega zadoščenja, tudi obnova postopka v nekaterih primerih, ali pa sistemski ukrepi, ki se lahko nanašajo na spremembo zakonodaje ali pa prilagoditev sodne prakse. Izvedene ukrepe, ki so predstavljeni v akcijskem poročilu oceni odbor ministrov Sveta Evrope, ki po poglobljeni oceni ustreznosti ukrepov odloči, da se nadzor nad izvrševanjem sodbe zaključi. V nekaterih primerih ima pomembno vlogo tudi stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope. Evropsko sodišče človekovih pravic v svojih odločitvah ugotavlja kršitev Evropske konvencije za človekove pravice iz ravnanja državnih organov in se običajno ne opredeljuje glede neustreznosti konkretnih aktov ali predpisov.

Kot veste Slovenijo pred ESČP zastopajo državni odvetniki in verjamem, da bo njihovo vlogo v tem oziru podrobneje predstavil generalni državni odvetnik. Ocenjujemo pa, da sodelovanje z državnim odvetništvo dobro poteka, tako v fazi priprave odgovora na pritožbo, kot tudi v fazi izvrševanja sodb ESČP.

In naj zaključim, spoštovani predsednik, s sporočilom, da je Slovenija zavezana k spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanjem pravne države ter spoštovanju sodb ESČP, ki ima posebno vlogo in mesto kot mednarodno sodišče pri zagotavljanju demokracije in pravne države v državah članicah Sveta Evrope, ki temeljijo na spoštovanju enakih vrednot. In pri spreminjanju zakonodaje s posameznih področij se vedno vprašamo tudi, ali je potrebno spremeniti kaj tudi na tem področju.

Tudi v okviru sprememb zakonodaje, tako pri kazenskem postopku, kot tudi pri pravne postopku je bila tudi v letu 2016 opravljena razprava v tem. Seveda smo jo pripravljeni tudi ponoviti, vendar je bilo takrat izraženo stališče večine pravnih strokovnjakov, da če govorimo konkretno o obnovi postopka v pravnih postopkih ni smiselno tega v naši zakonodaji tega tako urejati, seveda pa smo pripravljeni tudi na nadaljnjo strokovno razpravo v prihodnjih obdobjih. Hvala.