Spoštovane članice in člani parlamentarnega Odbora za pravosodje!

Spoštovana ministrica, državni sekretar, ostali vabljeni gostje!

Najlepša hvala za vašo udeležbo na današnji seji Odbora za pravosodje!

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Ker k predlaganem dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s samim sklicem seje.

Dovolite uvodoma pojasnilo. Ob 12. uri se prične seja Državnega zbora - plenarno zasedanje -, zato predlagam, da poskušamo to našo sejo Odbora za pravosodje pripeljati do zaključka v času kot nam je na voljo. Torej, na voljo imamo d dve uri in približno 45 do 50 minut. Prosim vse vabljene goste, da se tudi omejijo v svojih razpravah.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PROBLEMATIKE IZVRŠEVANJA SODB EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE PROTI REPUBLIKI SLOVENIJI, S KATERIMI JE EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE UGOTOVILO KRŠITEV EVROPSKE KONVENCIJE O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN. Gradivo z dne 5. novembra 2018 je objavljeno na spletni strani Državnega zbora na e-klopi. Stališče Sodnega sveta z dne 9. novembra 2018 pa bo sedaj - če že ni - razdelilo po klopeh.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Varuh človekovih pravic, Vrhovno sodišče, Sodni svet, Državno odvetništvo - dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, dr. Saša Zagorc, ki se je opravičil in dr. Boštjan Mariam Zupančič.

Dovolitve uvodno besedo meni kot predsednik, ki sem tudi zahteval sklic nujne seje. V skladu s prvim odstavkom 32. člena Poslovnika DZ in torej 8. točko drugega dela Odloka o ustanovitvah in nalogah delovnih teles Državnega zbora Odbor za pravosodje spremlja stanje na posameznih področjih in med drugim tudi obravnava problematiko, ki se nanaša na proučevanje in načrtovanje opravljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi ugotovljenega stanja in v javnosti podanih izjav pravnih strokovnjakov, da je na določenih delih področje izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice proti Republiki Sloveniji, s katerimi so bile ugotovljene kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah potrebno obravnave in proučitve za pripravo sistemskih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov sem torej kot predsednik Odbora za pravosodje sklical današnjo sejo z obravnavano točko dnevnega reda. Kot sklicatelj seje bi torej predstavil razloge in predloga sklepov za obravnavo omenjene problematike.

Torej kot že rečeno v zadnjem obdobju se je v slovenski splošni strokovni javnosti okrepila razprava o spoštovanju in izvrševanju odločb Evropskega sodišča za človekove pravice. Slovenija se je s podpisom in ratifikacijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin umestila v skupino držav, ki svojim državljanov zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot jih opredeljuje tudi konvencija. Republika Slovenija je torej konvencijo podpisala 14. maja 1993. Pomembno je, da slovenski pravni red in pravosodni sistem v načelu z Vrhovnim sodiščem RS zagotavlja načel pravne države, vladavine prava ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V slovenski pravni sistem je ravnanje organov oblasti, sta ključnega pomena za ustvarjanje okolja, v katerem se državljani lahko zanesejo na spoštovanje in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem je eno od pomembnejših vprašanj tudi vprašanje spoštovanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice te načina njihovega izvrševanja. Kljub izboljšanju razmerja med obsodilnimi in izvršenimi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice pa ostaja odprto vprašanje načina izvrševanja odločb in s tem povezanega odnosa vseh deležnikov do vsebine odločitev ESDP. Za izvršitev sodb se torej uporabljajo različni ukrepi, ki jih lahko razvrstimo v tri skupine. Plačilno denarne odškodnine za pravično zadoščenje, individualni ukrepi in sistemski splošni ukrepi. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno. 46. člen Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ureja obveznost in izvršitev sodb določa, da se pogodbenice obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke. Zagotovo vprašanje razmerja med ESDP in Vrhovnim sodiščem spodbuja razmislek o ustreznosti normativne ureditve posledic odločb Evropskega sodišča za človekove pravice za naš pravni red in za konkretne akte, pri katerih ESDP ugotovi kršitve konvencije. Zagotovo se ob zadnjih razpravah postavlja vprašanje ali slovenski pravni red potrebuje spremembo zakonov, ki urejajo sodni postopek tako, da bi bila narava in način izvršitve odločb ESDP zelo jasno in nedvoumno urejena na zakonski ravni. To bi tudi pri delovanju vseh organov slovenskega pravosodja vzpostavilo jasna pravila pri izvrševanju odločb Evropskega sodišča za človekove pravice ter posledično odpravilo vse dvome o pomenu in vlogi odločb Evropskega sodišča za človekove pravice za naš pravni red. Pri zagotavljanju spoštovanja vsebine Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je zagotovo relevantno tudi vprašanje usklajevanja slovenskega pravnega reda s konvencijo, kar lahko prepreči morebitne obsodbe Slovenije tudi v prihodnje. To od Vlade, ministrstva in vladnih služb pri pripravi predlogov zakonov zahteva stalno spremljanje stanje na področju varovanja pravic in svoboščin konvencije. Ta vprašanja so posebej pomembna v primerih, ko Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovi, da v naši zakonodaji obstajajo sistemski problemi, kjer so določena vprašanja urejena v očitnem nasprotju s samo vsebino konvencije. Sklic nujne seje, spoštovani in spoštovana, je namenjen prav tem, da Odbor za pravosodje v skladu s svojimi pristojnostmi opravi razprava o stanju sistemov varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pri tem preveri ali je za izboljšanje tega sistema treba sprejeti kakšne ukrepe vključno s spremembami predpisov in kakšna bi bila ustrezna vsebina teh ukrepov.

Predlagana sta naslednja dva sklepa. Najprej seznanitveni sklep: »Odbor za pravosodje se je seznanil s problematiko načinov izvrševanja in spoštovanja odločb Evropskega sodišča za človekove pravice.«

Drugi sklep: »Odbor za pravosodje predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči veljavno zakonsko ureditev o načinu izvrševanja sodb oziroma odločb Evropskega sodišča za človekove pravice te predlaga potrebne spremembe ali dopolnitve ustreznih zakonov.«

Sedaj nadaljujem s potekom. In sicer želi besedo predstavnica ministrstva ministrica gospa Andreja Katič.

Izvolite.