Hvala za besedo, gospod predsednik.

Pripombe, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala v svojem mnenju, so upoštevane v vloženih amandmajih petih poslanskih skupin. Nomotehnično je ustrezneje urejen drugi odstavek 35. člena, ki se spreminja s 1. členom. V novem 35.a členu je določeno, da pri nadaljnjem prejemanju letnih pravic osebi ni treba vložiti vloge, ampak center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri pogoje za nadaljnje prejemanje letnih pravic. Pri tem je izrecno določeno za potrebe odločanja, da se kot dan vložitve vloge šteje dan začetka postopka po uradni dolžnosti, in to zato, da bo pravni položaj oseb glede pravice, o kateri bo izdan informativni izračun, izenačen s pravnim položajem oseb, ki bodo pravico do javnih sredstev uveljavljale z vlogo.

Spremenjen je tudi 37. člen zakona, in sicer je spremenjen najprej vrstni red odstavkov, ker se določba v celoti nanaša na vse odločbe, ki se izdajajo po zakonu. V zadnjih dveh odstavkih pa je specialna ureditev, ki se nanaša le na nadaljnje prejemanje letnih pravic in iz katere je razvidno, da bo center za socialno delo po uradni dolžnosti odločil o nadaljnjem prejemanju letnih pravic, pri čemer bo lahko izdal odločbo, če pa bo informacijski sistem to omogočal na avtomatiziran način, pa bo o tem odločeno z informativnim izračunom, kar je razvidno iz amandmaja k 38.c členu. Pri čemer se bodo ti informativni izračuni lahko začeli izdajati takoj po uveljavitvi zakona, ker ta zakon ne predvideva zamika uporabe, vendar najpozneje do 1. januarja 2022, kot izhaja iz amandmaja k 11. členu.

Obdobje prejemanja je sedaj urejeno v 35. členu zakona enotno za vse pravice, ni posebej določeno v določbi 38.c člena, ki se nanaša na informativni izračun, tako je enotno, ne glede na to, ali bo o letni pravici do nadaljnjega prejemanja izdan informativni izračun ali pa bo o njej odločeno z odločbo.

Sicer pa Zakonodajno-pravna služba ponavlja pripombo, ki jo daje že od uveljavitve zakona ob vseh novelah, ki jih je bilo od leta 2010, ko je bil zakon sprejet, sedem, in sicer, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti, ki zahteva preglednost pravne ureditve, ta temeljni sistemski Zakon za zagotavljanje pravic do javnih sredstev urediti na bolj pregleden, jasen in nedvoumen način, ker pomeni izvajanje pravice do socialne varnosti, kar je ustavna pravica, zagotovljena v 50. členu ustave. In zato, ker je po odločbi Ustavnega sodišča treba pri postopku dodeljevanja pravic iz javnih sredstev kot ključno načelo upoštevati načelo osebnega dostojanstva oseb, ki so se znašle v socialni ali ekonomski stiski.

Hvala.