Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni tudi ostali gostje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo Predlog spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Želimo, že na samem začetku želimo poudariti, da z novelo prihajamo do istega cilja prejšnje novele, spreminjamo zgolj in le način doseganja cilja. Do enakega cilja prihajamo samo z nekim mehkejšim prehodom. Gre za umik masovnega avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice, ki je bil predviden, da se izvede septembra 2019. Gre za nadomestitev zadeve z mehkim prehodom v uvedbo mesečnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letnih pravic oziroma ohranitev izdaje informativnega izračuna le v primeru, ko bo informacijsko omogočena avtomatizacija postopkov. Pomembno je poudariti, da po 1. 1. 2019 ohranjamo ključno prednost, ki jo je prinesla prejšnja novela. Še enkrat poudarjam, da ostaja enako, kot je bilo pri prejšnji noveli, zgolj da se informativni izračun ne imenuje informativni izračun, ampak govorimo o odločbi, to je dokument, ki ga bo prejel uporabnik s popolnoma enako vsebino prej rečenega informativnega izračuna. Gre samo za spremembo v imenu, tokrat bo dobil odločbo. Se razumemo? CSD jim bo dal sam od sebe po uradni dolžnosti odločbo in strankam ne bo potrebno popolnoma nobene angažiranosti v zvezi s tem. To pomeni, da ko bo osebi decembra prenehala pravica do otroškega dodatka ali subvencije vrtca, ne bo več potrebno vložiti vloge za podaljšanje te pravice, ampak jo bo center za socialno delo izdal po uradni dolžnosti. S prejšnjo novelo je bilo določeno, da stranka dobi namesto informativnega izračuna, da dobi informativni izračun, mi pa z mehkejšim prehodom zdaj na to mesto postavljamo odločbo s popolnoma enako vsebino. To moram poudariti. Cilj za stranko je tudi s to novelo, predlagano novelo dosežen, enak cilj, kot je bil izpostavljen pri prejšnji noveli.

Razlogi za sprejem novele so naslednji. Govorimo predvsem o razbremenitvi stranke, kar tudi s to novelo zasledujemo, in govorimo o razbremenitvi centrov za socialno delo. Ta še ne bo dosežena v polni meri in bo dosežena šele takrat, ko bo sistem popolnoma avtomatiziran in bomo namesto odločbe dejansko dobili informativni izračun. Torej o informativnem izračunu govorimo šele lahko takrat, ko bo dosežena popolna avtomatizacija tega postopka. Zaenkrat pa še temu ni in ne bo tako. Ugotovljeno je bilo, da zasledovanih ciljev ni mogoče doseči v celoti, kajti v postopkih so bila ugotovljena visoka tveganja, ki so vsebinske, časovne, tehnične in pa objektivne narave. Kar se tiče tveganj objektivne in tehnične narave, bi želela povedati, da centri za socialno delo pridobivajo podatke iz tako imenovanega e-Pladnja. Ta e-Pladenj je povezan z 38 različnimi viri. Gre za to, da centri za socialno delo nimajo neke svoje baze podatkov, tako kot ima to na primer Furs, in zato je nujno potrebno sodelovanje z drugimi organizacijami, ki pač imajo določene vire. Zaradi dnevnih izpadov virov, ki so seveda tehnične narave in na katere centri za socialno delo niti tako ne ministrstvo nimajo popolnoma nobenega vpliva, predstavljajo zelo visoko tveganje za izvedbo tega avtomatiziranega informativnega izračuna. Predložila bi vam tudi eno dodatno pojasnilo iz prakse. Posamezni vir, centralni register prebivalstva na primer ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije ali Furs, se v povprečju kličejo 60 tisočkrat na dan. Za vsako osebo, ki je v postopku, je namreč potrebno od vsakega vira pridobiti nek določen podatek. Če ima družina 5 članov, potem mora center za socialno delo posredovati za vseh teh 5 članov poizvedbo v vse te vire. V primeru masovnega avtomatičnega izračuna bi bilo potrebno pridobiti podatke za vse osebe naenkrat. Predvideno število odločb je od 350 tisoč do 400 tisoč za približno 750 tisoč oseb. Za potrebe masovnega informativnega izračuna enkrat letno bi bilo torej treba zagotoviti sposobnost posameznih virov za obravnavo preko 750 tisoč poizvedb v 3 dneh, kar pomeni vsaj 250 tisoč poizvedb na dan. Ker dejansko ni mogoče zagotoviti, da bodo viri vzdržali pritisk masovnega informativnega izračuna, je bilo to tveganje ocenjeno kot visoko tveganje, ki ima lahko zelo negativne posledice za upravičence. To pomeni, da pravica ne bi bila pravočasno priznana in seveda tudi dodatne obremenitve, kar pomeni nezadovoljstvo, dodatne obremenitve za centre za socialno delo, kar pomeni nezadovoljstvo upravičencev, dodatna pojasnila upravičencem, dodatni pritiski na centre za socialno delo in seveda predvsem nezadovoljstvo, ki sem ga že omenila. Za uspešen začetek uporabe informativnega izračuna je potrebno, da so podatki, potrebni za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev, na vseh virih zagotovljeni, zagotovljeni in predvsem dostopni, da sistem dobro deluje, da ni prekinitev, ki lahko trajajo od nekaj minut tudi do več ur in da je sistem tudi preizkušen pred samim začetkom njegove uporabe. Predlog novele vsebuje, da center za socialno delo po uradni dolžnosti odloča o podaljšanju pravice do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvencije malice, kosila in pa državne štipendije. Predlog novele govori, o podaljšanju vlog se odloča z odločbo. O tem sem že prej govorila. In ko bo dosežena avtomatizacija postopkov ugotavljanja kroga oseb, ki sodijo v družino, ter postopkov ugotavljanja dohodkov in premoženja vseh družinskih članov, se bo pričelo z izdajanjem informativnih izračunov. Prve informativne izračune pričakujemo leta 2019 za najpreprostejše primere, in sicer na primer družina z dvema otrokoma brez sprememb na dohodkovni in pa na premoženjski strani.

Za zaključek. Cilj, ki ga želimo doseči z novelo, je, da se bo prehod na nov sistem podaljševanja letnih pravic iz javnih sredstev s strani centrov za socialno delo po uradni dolžnosti opravil kvalitetno, z manj problemi, z manj zaostanki in tudi lažje za tiste, ki bodo vodili postopke odločanja o letnih pravicah iz javnih sredstev. Tak predlog ureditve omogoča pravilno in pa predvsem varno nadgradnjo avtomatizacije postopkov za priznavanje pravic. Cilj, ki ga želimo doseči je razbremenitev stranke, to absolutno zasledujemo in ta cilj bo doseženo, ter razbremenitev centrov za socialno delo. Šele določen čas uporabe in postopne avtomatizacije postopkov bo pokazal stopnjo avtomatizacije, ki jo je mogoče doseči. Pri pravicah iz javnih sredstev je torej potrebna posebna pozornost zaradi narave pravic, da ne pride do prevelikih posplošitev, saj je cilj socialnega varstva zagotoviti varstvo najbolj ranljivim in socialno ogroženim osebam. To pa še vedno zahteva določeno stopnjo individualizacije postopkov. Ob koncu te predstavitve bi želela še enkrat poudariti, to, kar je predvidela prva novela zakona, ostaja. Sprememba je samo v tem, da želimo preiti na mehkejši, postopnejši način uveljavitve ciljev, postavljenih v prvi noveli. Gre za to, da se cilji ohranjajo, samo pot do cilja se nekoliko podaljša.

Hvala lepa.