Govor

Ljudmila Novak

Hvala za besedo in lep pozdrav.

Res je, da spomladi Slovenija ni imela vlade s polnimi pooblastili, pa vseeno bi pričakovali, da se takšen dokument obravnava, vsaj na Odboru za zunanjo politiko, ne pa da se je to pravzaprav pometlo pod preprogo oziroma se ni vedelo zanj.

Dokument zagotovo ni čisto nedolžna stvar, tudi glede na to, da so naše sosednje države v glavnem ga zavrnile in vsi vemo, da so migracije trenutno veliko problem, ne samo Evrope, ampak tako rekoč celega sveta, ko se ljudje odpravljajo iz juga proti severu, tako iz Afrike, Azije proti Evropi in tudi iz Južne Amerike proti Severni Ameriki, vendar, v Nov Sloveniji menimo, da ta dokument nikakor ne rešuje vzrokov za migracije in izvora migracij.

In tako, kot je tukaj oblikovan, se nam zdi nedopusten, ker mi imamo pravila za zakonite migracije. To so zakoni in vsaka država, kot suverena država ima pravico, da odloča suvereno o svoji migracijski politiki. No, Slovenija sprejema migrante, ampak po normalni zakoniti poti.

Če pa bomo izpolnjevali ali naj bi izpolnjevali to, kar piše v tej deklaraciji, tega si pa enostavno ne znam predstavljati in potem povozimo tako rekoč vse zakone in tudi suverenost države je na ta način ogrožena. Seveda sem bila vedno naklonjena temu, da razvite države pomagajo nerazvitim oziroma pomagajo tako v naravnih nesrečah in ker živimo v delu sveta, ki ima boljše pogoje za življenje in delo, se mi zdi, da je tudi naša moralna obveza, da pomagamo ljudem, ki živijo v revščini in zato je prav, da je Evropa tudi največji donator državam tretjega sveta. Mislim, da lansko leto celo preko 80 milijard so skupaj EU in pa članice darovale za potrebe teh držav. Predvsem pa se strinjam delu, ko govori o razvojni pomoči in tukaj morda Slovenija namenja premalo pomoči tem državam, da bi se s tem zmanjšale migracije oziroma odpravljali vzroki za migracije. Nova Slovenija je dala tudi predlog tretjega sklepa, ki ga kolega Grims ni prebral, kjer smo predlagali: Državni zbor Republike Slovenije priporoča vladi, da v institucijah Evropske unije in OZN spodbuja iskanje rešitev za odpravljanje migracij v izvornih državah. Torej odpravljanje migracij, kar pomeni, da Evropa tudi investira tam, da pomaga pri reševanju podnebnih sprememb in pa seveda vsaka država, ki želi sprejemati več migrantov, bodisi, da jih potrebuje zaradi delovne sile, bodisi iz humanitarnih razlogov, naj se pri tem sama odloča kolikor želi in kakor hoče. Nihče ne more suverenih držav prisiliti v to, da spremenijo svojo migracijsko politiko.

Ne nazadnje sama, pa ne da bi se hvalila, ampak moram izpostaviti to, da tisti, ki tako govorijo o pomoči migrantom, se velikokrat vprašam, koliko pa sami namenjajo denarja za revne v revnejših delih sveta. Jaz moram reči, da v Moravčah, kjer živim, pogosto obiskujejo različni misijonarji in zbirajo sredstva v različnih akcijah, od največ jih je na Madagaskarju in pogosto prihajajo k nam in z veseljem dam nekaj za te ljudi, ker vem, da je ta denar dobro uporabljen in tako kot se vsako živo bitje najbolje počuti v avtohtonem okolju, sem prepričana, da se tudi ljudje, narodi najbolje počutijo tam, kjer so bili ali pa so doma in zato moramo več narediti za to, da bodo lahko tam živeli, tam preživeli, tam imeli možnosti za delo in življenje in nekaj slovenskih misijonarjev je za to zagotovo velik zgled. Jaz upam, da bo misijonar Pedro Opeka vendarle nekoč tudi dobil Nobelovo nagrado, ki jo bo dal takoj za reševanje te problematike. Zakaj to poudarjam? Ker tam vidimo vidne rezultate, velikokrat se pa zgodi, da razvojna pomoč se porabi v teh državah nepregledno oziroma jo oblast po svoje razdeli, največ pa vzame zase. Bila sem v nekaterih državah, kjer sem videla – ljudje brez strehe nad glavo ležijo na ulicah, vlada in predsednik imajo pa razkošne palače, tako da v tem smislu bi morali dokumenti tako OZN kot Evropske unije več delati na tem, kako reševati te problema na izvoru. Predvsem pa opozoriti države, da je nesprejemljivo, da dobavljajo, prodajajo orožje za konflikte, zaradi katerih nastaja toliko migracij, begov, preseljevanj. Tukaj pa mislim, da manjka tako Evropski uniji kot tudi Organizaciji združenih narodov poguma, da bi jasno povedali, da je takšna praksa nesprejemljiva in da ni dopustno, da se katerakoli država hvali s svojo gospodarsko rastjo na račun prodaje orožja. Poznamo primere, ni treba govoriti poimensko katere države pri tem mislim. In zakonite migracije že ves čas imamo. Letno izdajamo več tisoč delovnih dovoljenj, tako da imamo ekonomske migrante, ki prihajajo k nam, vendar stvari morajo biti pregledne, urejene in takšne, da jih potem tudi mi zmoremo oziroma, da zaradi tega ne trpi pa domače prebivalstvo, za katerega ne nazadnje, za svoje državljane je vsaka država najbolj odgovorna.

Tako da v Novi Sloveniji temu dokumentu nismo naklonjeni, ker menimo torej, da ne rešuje pravih problemov za migracije in v njem so tudi formulacije, ki so (ne vem) nedopustne, ko govori tudi o izražanju lastnih misli, saj v naši Ustavi 39. člen govori o svobodi izražanja misli, nastopanja, svoboda tiska, javnega izražanja in tako naprej. Tukaj bi nas pa radi ukalupili, bog ne daj, da kdo kaj reče proti temu, ali se ne strinja, pa že krši človekove pravice. Res je, da dokument ni zavezujoč, ampak mnogi pravniki pa opozarjajo prav na to, da pa lahko postane zavezujoč in zato moramo s takimi dokumenti ravnati previdno, vendar z vso odgovornostjo, ki jo imamo tudi kot država do ljudi v stiski, tukaj pa mislim, da tudi Slovenija za to namenja premalo sredstev.