Najlepša hvala.

Spoštovani gospe in gospodje, hvala lepa, da sem lahko spet malo z vami.

Poslušam, kaj vse je potrebno. Poslušam, kakšne bodo družbene posledice, če se lotimo teh minimalnih plač malo hitreje, kot smo vajeni sicer. Ampak – se vi zavedate – vsak dan na naša vrata trkajo zaposleni, onkološko bolni ljudje, ki si ne upajo na bolniško. Zato ker je tako minimalna, da ne morejo preživeti svojih otrok. Vsak dan trkajo ljudje, kjer sta oba starša zaposlena, ne zmoreta osnovnih življenjskih stroškov. Danes smo reševali tri deložacije zaposlenih ljudi z minimalno plačo. Se zavedate družbenih posledic otrok, ki živijo v takih družinah? A je kdo od vas kdaj doživel minimalno plačo in skušal z njo preživeti? Ali se zavedate, kaj sporočamo mi otrokom, ki ne morejo razvijati svojih potencialov, dragi moji? In vi se danes pogovarjate, kakšne družbene posledice bodo, če bomo ljudem, ki ne zmorejo – pa garajo po 10, 12 ur – preživeti s plačo, ki jo dobijo. Poleg tega prihajajo k nam ljudje, ki imajo po tri dela. Tri delovne obveznosti v enem dnevu, zato da recimo so na nuli skozi mesec. A se vprašate, kdo se ukvarja z njimi otroki? A se vprašate, kako je organiziran v tej družbi – kako je organizirano varstvo otrok? A je organizirano popoldne in ponoči, ko zahtevajo delodajalci aktivnost naših mam in očetov? A se sploh vprašate, v kakšni družbi mi živimo? In veste, kaj bi pričakovala danes? Da se vprašamo kot družba in kot država, ali želimo v tej državi kvaliteto življenja za vse državljane? Ali želimo še naprej to družbo raztegniti v mnogo razredov, nevrednih, malce bolj vrednih in pa seveda nadvrednih?

Strinjam se, da je potreben socialni dialog, ampak dragi moji, vi ga imate že nekaj let. In kaj to pomeni za vsakdan človeka, ki živi v tej državi, ki jo ima rad, ki bi bil rad ponosen na to državo? Mladi odhajajo. Niti eden od otrok, pa jih imamo ta trenutek na tisoče v Botrstvu in v drugih projektih, tudi verigo dobrih ljudi smo vzpostavili. Poznate, kaj vse s POP TV delamo, da bi jim pomagali, zaposleni so in če je zaposlenih 80 % prosilcev, naše baze, potem se vprašajte, kako bomo mi jutri?

Govorite o urni postavki, hvala lepa za predlog, ampak gospodje, tukaj je človeku dostojen dopust. Tukaj je bolniški stalež. Kje je urna postavka, v teh zgodbah? Dajmo se vprašat, dajmo biti pravični, dajte biti pošteni do soljudi. Mi smo vam dali glas preprosto zato, da slišite, kaj se dogaja v tej državi.

Ne želite vseh zgodb, samo današnjega dne, ki smo jim priča mi in ki jih rešujemo. Verjamem, da jih ne želite, ampak res vplivam na vse vas in vas prosim, tukaj smo vsi členi te države in kdo pa je bogastvo neke države, če ne ljudje?

Želite še kaj? Jaz vas samo prosim, danes smo v imenu nevladnih organizacij prišli zato, da damo podporo noveli zakona o minimalni plači. Dajte si rok, maksimalno 30 dni, da jo sprejmete, da apelirate na svoje sovrstnike v Državnem zboru, da jo podpre in da ljudem izrazite dostojanstvo.

Za 65 evrov gre. Za eno položnico za vodo, komunalo ali elektriko. Vi veste, kajne, da če po mesecu dni ne plačate položnice za elektriko, vam jo pridejo odklopit in imate 160 evrov dodatnih stroškov, zato, ker niti 65 evrov ne zmorejo.

To je vaše spoštovanje do sodržavljanov. Hvala lepa.