Govor

Samo Hribar

Lepo pozdravljeni. V imenu Gospodarske zbornice se oglašam. Predlogi za povečanje minimalne plače so v Sloveniji zelo pogosti in seveda dobijo široko podporo, ker so pravičnejši in socialni, vendar so ponavadi brez nekih analiz posledic, ki bi jih tako povečanje prineslo. Zato je za nas na Gospodarski zbornici predlog, da se opravi tudi analiza minimalne urne postavke in javna predstavitev mnenj sprejemljivo. Mi pogrešamo pri tovrstnih projektih, da bi se vključilo strokovno javnost in da bi se z argumenti razpravljalo o tistih predlogih, ki so na mizi. Pozdravljamo tudi to, da bi se ob javni predstavitvi in analizi spoštovalo tudi socialni dialog, ker je minimalna plača pravzaprav nekaj, ker vpliva na številne druge postavke v držav, ne samo neposredno na plačno politiko v podjetjih, tudi na socialne transferje, na pokojnine in na koncu seveda tudi na javno porabo.

V dosedanjih razpravah o minimalni plači se je poudarjalo predvsem ta socialni vidik. Kot rečeno pa se je nekje izgubilo kakšne bi bile lahko posledice in predvsem na koga bi ta povečanja lahko vplivala. Po naših analizah je problem minimalne plače ne samo problem tistih, ki jo prejemajo, ampak je predvsem problem tistih dejavnosti, ki imajo nizko dodano vrednost. Res je, v Sloveniji smo v zadnjih letih ustvarili nadpovprečne gospodarske rasti tudi rasti produktivnosti tudi dobičke, ne nazadnje za vašo informacijo, če mogoče kdo tega ne ve, 20 milijard slovenskega izvoza ustvarijo podjetja, ki imajo dodano vrednost več kot 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za primerjavo, recimo, Gorenje ima 34 tisoč evrov dodane vrednosti. Se pravi, da imamo podjetja, ki so istočasno na istem vozu kot so tista podjetja, ki imajo pa zelo nizko dodano vrednost. In mi imamo v tem trenutku v Sloveniji 70 tisoč zaposlenih v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 20 tisoč evrov dodane vrednosti. In imamo 52 tisoč zaposlenih v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 18 tisoč evrov dodane vrednosti. Se pravi, ta podjetja vse, kar ustvarijo, že v tem trenutku namenjajo za plače. In seveda je potem vprašanje, kako bi zdaj dvig minimalne plače vplival na razvoj takih podjetij. Se pravi, da v analizi pričakujemo tudi, kaj se bo s temi podjetji zgodilo. Ker mnoga izmed teh podjetij so najprej partnerji javnega sektorja. V situaciji, ko so se plače v javnem sektorju povečevale, ko se je tudi z ZUJF in podobno omejevalo javno porabo, so številni direktorji v javnem sektorju neusmiljeno podpisovali tista javna naročila, ki so uspela za najnižjo ceno. Se pravi, da imamo podatke o tem, da so mnogi v javnem sektorju uspeli zato, ker so ponudili ponudbo, ki ni pokrila niti tedanje minimalne plače. In to so posledice, na katere bi morali pri tem, kakšen model minimalne plače bomo v Sloveniji sprožili, imeti pred očmi. Ker nenazadnje je minimalna plača v Sloveniji – seveda je nizka. Ampak, kot rečeno, taka je dodana vrednost. Vendar ta minimalna plača se je v zadnjih osmih letih povečala za 41 %, medtem ko se je povprečna plača povečala za 11 %. In v dejavnostih, ki sem jih naštel, bi povečanje minimalne plače pomenilo, da bi bilo razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo v teh podjetjih 75 %. Saj to je vsakomur jasno, da taka podjetja dolgoročno na trgu ne morejo obstati. Vendar je pa vprašanje, kakšna je alternativa, kakšna je tista ekonomska in socialna politika, ki bi dala odgovore na te dileme, ki bi jih ta sprememba sprožila.

Če sklenem – razprava o minimalni plači je potrebna, spremembe so nujne, vendar pa planiramo, da ustrezne inštitucije in oddelki pri vladi pripravijo analize posledic, ki jih bo kakršnakoli sprememba minimalne plače povzročila. Hvala lepa.