Hvala za vabilo in hvala za besedo na to zanimivo temo, ki tudi iz drugih razlogov je v teh tednih dokaj aktualna. Prvo, kar nekako kot ministrstvo moram izpostaviti, je to, da razprava o tem, se pravi gre predvsem za eno razliko v konceptih. Se pravi v pristopu, kako pristopati k določanju, se pravi v nekem primeru minimalne, neke mesečne plače na mesečni ravni oziroma morebiti na urni ravni. Zdaj, pristop države imajo različen. Večina ima pristop, ki je sličen našemu, je pa tudi nekako zgodovinsko pogojen, se pravi, če pogledamo tisti anglosaksonski krog, tisti lahko v določenih primerih bolj prisegajo na urno postavko, v našem primeru oziroma v našem okolišu pa predvsem na mesečni ravni. Ta ustroj je vezan, se pravi ta zgodovinski pogled je tudi zaradi tega pomemben, ker odvisno od način kako se določa ta minimalni znesek, se potem to odraža v vseh podsistemih oziroma v vseh zadevah, ki se navezujejo na to plačo. Se pravi, bodisi če gremo pogledati kaj se dogaja z ustrojem kolektivnih pogodb, kaj se dogaja z davčnim sistemom, pristopom k obračunu plač in tako naprej. Se pravi, je to vse nekako med sabo povezano in morebitna sprememba oziroma prehod na nov sitem bi pomenil zelo velik zalogaj, ker bi se dejansko mogli v vse te podsisteme in pristope, se pravi, spustiti, jih spremeniti, ob tem pa je težko ve tem trenutku reči, ali ta sistem sam po sebi prinaša neke rešitve, ki bi bile boljše, bolj učinkovite, tudi zaščitenje nekih pravic delavcev. Mi imamo v določenih primerih tudi določeno minimalno urno postavko. Najbrž poznate začasno občasno delo, ko se pogovarjamo o študentih, dijakih, ko se pogovarjamo tudi o upokojencih in tam je ravno v tem smisel, da ne gre za neko stalno, se pravi trajno delo ali zaposlitev, ampak gre res za občasno delo in zaradi tega je bil tam tudi ubran ta pristop, da se pa določi na urni ravni neka minimalna postavka. Druga reč, ki bi jo tu mogoče še izpostavil je to, da tukaj konceptualno, se pravi se pogovarjamo predvsem o formi, kadar govorimo o mesečni ali morda urni definiciji in v povezavi z minimalno plačo so pa nekatere razprave, se pravi vsebinskega tipa dosti bolj na udaru in bodo tudi v teh tednih bolj na udaru. Tukaj govorimo predvsem o tem, na kakšen način izpeljati ta socialni dialog, kako zastaviti rešitve v zakonu, v vsebinskem smislu tudi kako je postavljena formula, kaj ta upošteva, se pravi, ali se pogovarjamo res o življenjskih stroških, ali se pogovarjamo morda v navezavah na produktivnost, se pogovarjamo na ohranjanju vrednosti, kar bi pomenilo, da bi se navezovali morda na inflacijska gibanja, se tu nanašamo na prerazporedite, se pravi govorimo o upoštevanju morebiti tudi gospodarske rasti, ustvarjene dodane vrednosti in kako se ta deli. Od tu naprej tudi, seveda vsebinski razmisleki bodo šli v smeri dodatkov na kakšen način, kakšen pristop. In to so tiste zadeve, do katerih se bo treba tudi v prihodnjih tednih seveda opredeljevati, vendar v povezavi z enim drugim predlogom. Iz teh razlogov tudi na ministrstvu smo mnenja, da sklepi oziroma da sklepi ki so predlagani v tem gradivu - jih ne podpiramo, no, iz naše strani, ker ocenjujemo da tukaj posebnega doprinosa tudi k temu procesu, ki je zelo pomemben ne bi bilo. Je pa potem seveda tu treba izpostaviti tudi prioriteto trenutno Ministrstvo ta delo, družino, socialne zadeve in tudi zavezo ministrice, da v naslednjih dneh in tednih izpeljemo tale socialni dialog povezan z drugim predlogom, da nekako zberemo tiste opazke, ki se bodo zbrale, tudi analitične podlage dodelamo in tako naprej, priključimo mnenju Vlade in to tudi posredujemo predlagateljem, se pa seveda za kakršnakoli vprašanja in za prispevke k razpravi danes na razpolago, danes tudi tukaj z gospodom Bobovnikom.

Hvala.