Hvala lepa za besedo. No, mi smo 7 novembra vložili to gradivo. Jaz bi morda se tu opravičil, da je ta naš naslov morda nekoliko pomanjkljiv. V tem našem gradivu gre za to, da se bi tu opravila razprava minimalna plača ali minimalna urna postavka, tako kot sledi iz tega našega gradiva.

Zdaj, naš namen ni, da bi kakorkoli posegali v to, kar je bilo vloženo s strani Levice v podpori koalicije. Nimamo nobenega namena, da se kakorkoli obide socialne partnerje v tem postopku. Želimo pa, da se na osnovi nekaterih praks, ki se pojavljajo v tujini, predvsem v nekaterih močnih ekonomijah, da se tudi pri nas opravi razprava o tem, kateri model za obračunavanje je primernejši, boljši, kompletnejši in transparentnejši, predvidljivejši in tako naprej. Ali je to obstoječi model po katerem se pač določa minimalna mesečna plača, ali pa model, kjer bi določili minimalno urno postavko.

Zdaj, mi se tu v tem gradivu nismo opredeljevali, ne do ene, ne do druge rešitve. Mislimo pa no, da je morda glede na stopnjo razvoja države, glede na pravzaprav stalne težave s tem, kaj minimalna plača je, kolikšna je, kaj minimalna, katera košarica, ne, ki je v minimalni plači, ali pa katera se iz nje izloča in tako naprej, da bi mogoče poskusili narediti korak naprej in da bi razmislili tudi morda o kakšni drugi možnosti.

Zdaj, mi v tem našem gradivu pač predlagamo dva sklepa, ne. Predlagamo, da se opravi javna predstavitev mnenj, tu je napisan rok 30 dni, mislim da je predlog kot dokaj korekten. Tu je možnost dana vsem, da se do zadeve opredeli. To je naš drugi predlog sklepa. Prvi predlog sklepa pa nalaga Vladi, ali pa predlaga Vladi, da bi skupaj s pristojnimi ministrstvi, institucijami, ki sodijo v ta del in socialnimi partnerji opravila analizo minimalne urne postavke.

Mi smo tu predlagali, da se to naredi v 30-dnevenm roku. Vemo, da je to prekratek rok, ne, če bomo prej naredili javno predstavitev mnenj. Ta rok zdajle že predlagam, da se popravi na 60 ali pa 90 dni in da se dobi dovolj časa, da se pravzaprav pripravi analiza, ne vem, prednosti, koristi, oziroma če rečem po domače, neka SWOT analiza obeh sistemov.

Jaz menim, da je to možno narediti, menim, da je to smiselno narediti. Tudi kolegi, ki so predlagatelji te toče, je pa potem na Vladi, ali pa tudi ekonomsko-socialnih partnerjih a ne, da se, ali pa skupaj odločimo, kako bomo ravnali naprej, ko bomo dobil iv roke te analize in izhodišča.

Mi ne preferiramo nobenega sistema, ne. Menimo pa da je prav, da se to opravi, ne, na nek tak primeren način. Časa imamo dovolj. Obveznosti, da tega ne bi oziroma ovir, da tega ne bi naredili, mislim, da ni ne.

Je pa potem, kot sem že prej omenil na vseh nas, da na osnovi ugotovitev predlogov rešitev, ki bodo, ali pa, ki so možne, se pač nekako odločamo v katero smer bi se ta sistem razvil. Ali ohranjamo obstoječi sistem, ali pa morda preidemo na neko novo rešitev, ki jo pač imajo in jo poznajo recimo v Nemčiji, v Angliji oziroma Veliki Britaniji, Franciji pa še kje.

Jaz mislim, da je, da še to povem, naš namen razprave ni zdaj nobena polemika, ne s tem, kar je vloženo, ni noben namen česarkoli, mnenja pa smo no, da bi to razpravo morali voditi predvsem v to smer.

Mislim, da nam je vsem v interesu, da spoznamo, ali pa se seznanimo z argumentacijo prednosti ni koristmi enega ali drugega modela in se potem odločamo kako, katero smer bi peljali naprej. Toliko predsednik mogoče v uvodu. Mislim, da zadostuje in se vam zahvaljujem za besedo.