Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednika, spoštovani članice in člani obeh odborov.

V Bruslju bo 19. in 20. novembra potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo Evropske unije, ki se ga bo udeležil minister za obrambo, gospod Karel Erjavec.

Prvi dan, torej najprej bo potekalo skupno zasedanje ministrov za obrambo in ministrov za zunanje zadeve, kjer bo razprava potekala predvsem v nadaljnjem razvoju varnosti in obrambi Evropske unije. Poudarek bo predvsem na implementaciji stalnega strukturnega sodelovanja ali PESCO. Ministri bodo razpravljali o in predvidoma sprejeli zaključke sveta o skupni varnostni in obrambni politike Evropske unije, ki potrjujejo naše zaveze v okviru novih iniciativ, dosežen napredek in pot naprej glede usklajevalnega letnega pregleda obrambe, Evropskega obrambnega sklada, evropskega mirovnega sklada, vojaške mobilnosti ter pregledu zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršnih misij iz skupne varnostne obrambne politike.

Ministri bodo sprejeli tudi sklep sveta o drugem krogu PESCO projektov. Potrjenih bo 17 novih projektov, ki izhajajo iz nedavno sprejeta načrta razvoja zmogljivosti. Tudi Slovenija bo sodelovala kot članica v enem izmed novih projektov. To je, nadzor jedrskega, radiološkega in kemičnega in biološkega orožja, ki smo ga predlagali skupaj z Republiko Avstrijo, ki je vodila država, Madžarsko in Hrvaško. Glavni namen projekta je oblikovati zmogljivost za prepoznavanje jedrskega, radiološkega, kemičnega in biološkega orožja in groženj v realnem času.

Naslednji dan bo v formatu obrambnih ministrov prva tema zasedanja EU – NATO sodelovanje. Namenjena bo pregledu napredka na področju sodelovanja med Evropsko unijo in NATO in razpravi o komplementarnosti prizadevanj(?) obeh organizacij na področju obrambe, s poudarkom na sodelovanju na področju kibernetske obrambe in naslavljanju hibridnih groženj ter vojaške mobilnosti.

Vojaška mobilnost je poleg soočanja s hibridnimi grožnjami, trenutno ena izmed najbolj izpostavljenih pobud okrepljenega sodelovanja med NATO in Evropsko unijo. Cilj krepitve vojaško mobilnosti je zagotoviti sposobnost hitrega premika vojaškega osebja in zmogljivosti preko evropskega ozemlja po kopnem, vodi in zraku ter s tem povezano odpravljanje nepotrebnih ovir. Gre za izrazito medresorsko področje, ki zahteva ustrezno sodelovanje in koordinacijo, tako na mednarodnem, kot na nacionalnem nivoju.

Zadnje zasedanje bo namenjeno pregledu operacij in misij skupne varnosti in obrambne politike. Poseben poudarek bo namenjen prihodnosti pomorske vojaške operacije EUNAVFORMED Sofija, kjer je glavno nerešeno vprašanje trajna ureditev režima izkrcanje ter porazdelitve rešenih pribežnikov v Sredozemlju. Slovenija podpira nadaljnje operacije Sofija, ki ima vidno vlogo pri zagotavljanju pomorske varnosti in stabilnosti v osrednjem Sredozemlju ter je pomemben povezovalni člen med zunanjo in notranjo varnostno dimenzijo sodelovanja Evropske unije.

Prav tako podpiramo napore mednarodne skupnosti za izgradnjo zmogljivosti in stabilizacijo varnostnih razmer v Maliju in širše Sahelski(?) regiji.

Ministri za obrambo se bodo sestali tudi na zasedanju usmerjevalnega Odbora evropske obrambne agencije, ki ga vodi visoka predstavnica Federika Mogerini. Ministri naj bi potrdili proračun EDA(?) kadrovski načrt za leto 2019 in triletni okvir načrtovanja 2019-2021 ter implementacijo načrta razvoja zmogljivosti Evropske unije in se seznanili s stanjem na področju skupnega finančnega mehanizma. Ministri bodo obravnavali tudi poročilo poskusnega cikla usklajevalnega pregleda obrambe ali kart. Hvala lepa za pozornost.