Hvala lepa za besedo. Ker smo izgleda inicirali na nek način to razpravo. Jaz moram povedati, da Varuh opozarja na te zaostanke že od leta 2014 oziroma smo že tudi prej, ampak od 2014 jih imamo eksplicitno v letnih poročilih, sem šel včeraj pogledati, kaj smo vse pisali v vseh teh letih, pa ne bi tega ponavljal, ker se da prebrati, ampak bi opozoril na nekaj dodatnih vidikov.

Mi mislimo seveda, da je s takšnimi zaostanki, kot so trenutno na ministrstvu, da je kršena ustavna pravica vsem pritožnikom do enakega varstva pravic, kršen je 2. člen, ki pravi, da je Slovenija pravna država.

Morda je kršena tudi pravica do dostojanstva in še kaj bi se našlo, ampak pravzaprav to ni bistveno, bistveno je to, da se zavemo tega problema in da se ga končno lotimo na pravi način. mi smo že leta 2015 predlagali v letnem poročilu naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, potem pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje. To je besedilo priporočila.

Priporočilo je sprejel, tako kot običajno, tudi Državni zbor. Torej je to od tam naprej njegovo priporočilo, torej vaše priporočilo zakonodajalca Vladi in ne več naše. Mi smo bili samo inciatorji.

Priporočilo ni bilo uresničeno, kakor slišimo, in smo zato to poročilo ponovili tudi v letu 2016, vendar se zaostanki kljub vsemu niso zmanjšali. Tudi takrat smo slišali enake utemeljitve ministrstva, kadrovski problemi, problemi razporeditve delavcev, ki imajo še druge naloge. Mislim, da to niso, da seveda, ne dvomim, da to so razlogi, ampak vendarle so rešljivi in bi se ministrstvo moralo pravzaprav bolj resno lotiti teh stvari.

Pred leti je bil na spletni strani celo števec nerešenih pritožb, na spletni strani ministrstva, tako da so posamezniki lahko vsaj približno ocenili, kdaj bo njihova vloga na vrsti. In v tem okviru se mi zdi, da bi moralo ministrstvo vendarle določiti ene prioritete, katere pritožbe bo reševalo prednostno.

Zdaj trenutno, po zagotovilih ministrstva in tudi iz naše prakse izhaja, da težav ni pri odločanju o izredni denarni pomoči, kar je absolutno pravilno, kajti, če gre za izredne razmere, jih je treba rešiti takrat, ko nastanejo. Tukaj ni zaostankov.

Opozoril bi pa na izredno pereč problem, verjetno bo še kdo od mlajših kolegov o tem spregovoril, torej na odločanje o pritožbah glede štipendij. To je pa res katastrofa, tako kot je naš naslov v letnem poročilu. Gre za to, da se posamezne pritožbe rešujejo šele po treh letih.

Torej, posameznik bo v tem času že končal srednjo šolo,ali pa fakulteto pa še zmeraj ne bo vedel, kaj je z njegovo štipendijo. In v vsem tem času mora on živeti in se preživljati, zato se mi zdi, da bi morali štipendije dati med prioritete odločanja.

Zdaj, ne bom se opredeljeval kaj naj bi bilo vse prioriteta.

Prioriteta je, da se rešijo vsi zaostanki, kajti dejansko to spodkopava pravno državo kot tako. Opozoril bi tudi na to, da smo že leta 2016 predlagali Ministrstvu za delo, naj v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje preuči možnost, a bi uveljavljanje socialnih pravic potekalo po posebnih predpisih, kajti ugotavljamo in očitno so rezultati tukaj, da ZUP, torej Zakon o splošnem upravne postopku vendarle ni najboljši predpis za odločanje o katerikoli upravni zadevi.

In morda bi bilo to treba še enkrat ponoviti, to priporočilo, da bi morda nekatere postopke poenostavili, lahko bi morda tudi podaljšali, ali pa skrajšali določene roke, ampak v glavnem, da bi predpise bolj prilagodili vsebini s katero se tukaj srečujemo.

Torej, zagotavljanju socialne varnosti posameznika. Ta postopek ne more biti enak kot odločanje gradbenem dovoljenju ali pa o vozniškem, ali pa ne vem, karkoli že, o statusu.

No in da ne bom predolg, torej, želel bi še enkrat opozoriti, da sklepi, ki so bili sprejeti, so sklepi Državnega zbora in Državni zbor mora sam ugotoviti pravzaprav kako bo ugotavljal, kako se te sklepi uresničujejo in kako bo zagotovil vsa sredstva, da bodo dejansko uresničeni.

Hvala lepa.