Hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, drugi prisotni!

V dopolnitev bi dal predvsem vidik oziroma oceno Ministrstva za notranje zadeve, predvsem iz delokroga, ki ga resor pokriva. In sicer, Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da je sprejetje globalnega dogovora pozitiven, saj vsebuje številne zaveze tudi in pa predvsem za države izvora, ker do sedaj niso bile definirane na globalni ravni. Med temi zavezami bi želel izpostaviti predvsem naslednje. In sicer, da morajo države svojim državljanom izdati mednarodno prepoznavne osebne dokumente, s čimer se bo bistveno zmanjšala možnost ponarejanja in zlorab identitete. Nadalje, da morajo vzpostaviti register prebivalstva in svojim državljanom omogočiti pridobitev potovalnih dokumentov. To so torej obveznosti držav izvora za svoje, lastne državljane. Nadalje, da morajo sodelovati s sosednjimi in drugimi državami pri odkrivanju in pregonu organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, kot odklonskimi pojavi teh nezakonitih migracij. Da morajo v okviru postopkov vračanja - in to je pomembno - sodelovati z organi tranzitnih in ciljnih držav pri identifikaciji svojih državljanov, jim izdati dokumente za vrnitev, jih sprejeti nazaj in poskrbeti za ustrezno reintegracijo. Globalni dogovor sicer daje prednost prostovoljnemu vračanju, vendar ne prepoveduje prisilnega vračanja, če je to pač potrebno. Izpostavil bi tudi nekatera dejstva glede tega, kaj v globalnem dogovoru ne drži oziroma interpretacije, ki ne držijo. In sicer, da dogovor kot tak enoti pojem begunec migrant in nezakonit oziroma zakonit migrant. Nadalje ne drži tudi, da dogovor zagotavlja enake standarde vsem navedenim kategorijam, namreč, izrecno dopušča različno urejanje različnih položajev. Prav tako ne odpravlja nadzora na mejah, ampak ga ureja in opredeljuje standarde. In tudi ne odpravlja nacionalne suverenosti na področju določanja migracijske politike posameznih držav, to celo izrecno opredeljuje. In ko, še enkrat, ne prepoveduje vračanja, ga izrecno ureja, tudi prisilno, ob upoštevanju kavtel. Drži, da globalni dogovor določa obveznosti tudi za ciljne države, vendar pri tem ne pričakujemo, da bi bilo zaradi tega treba posegati v obstoječo zakonodajo; namreč, standardi varstva človekovih pravic in obravnave migrantov v Evropi, vključno s Slovenijo, so že zdaj bistveno višji od tistih, ki jih vzpostavlja globalni dogovor. Globalni dogovor bo po našem mnenju tako prinesel spremembe predvsem za tretje države, ki teh standardov nimajo, to pa je pozitivno, saj se bo tako izboljšalo stanje tudi v državah tranzita, ki so najbliže državam in regijam izvora. To lahko potencialno bistveno zmanjša število migrantov, ki za svojo destinacijo izberejo Evropo.

Jaz bi imel toliko s strani Ministrstva za notranje zadeve, bi pa morda v pojasnilo želel samo še podati informacijo glede stroškov na migranta, ki jih je Računsko sodišče Republike Slovenije navedlo v revizijskem poročilu, in sicer omenjenih 1.963 evrov. Treba je pač poudariti, da poleg oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito ti stroški vključujejo tudi druge podatke, to so plače zaposlenih, obratovalni stroški azilnega doma in podobno. Od tega zneska je po ugotovitvi Računskega sodišča 64 % stroškov fiksnih, se pravi, teh, ko govorimo o obratovalnih stroških in plačah, 36 % stroškov pa je variabilnih. Tako je dejansko strošek oskrbnega dne na prosilca v lanskem letu znašal 18,49 evra oziroma 544,99 evra na mesec, žepnina pa 18 evrov na mesec, skupaj 572,99 evra mesečno. Toliko za pojasnilo.