Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke, poslanci in drugi prisotni.

Včeraj je o tej materiji, torej o globalnem dogovoru o migracijah razpravljal najprej vrh koalicije, potem pa tudi vlada. Tako na vrhu koalicije, kot v vladi smo bili enotni, da je treba še naprej vztrajati pri tem, da Slovenija pristopi k globalnemu dogovoru o migracijah.

To odločitev je vlada na nek način potrdila soglasno. Vemo, da jo je sprejela že spomladi letos in da smo o njej ponovno včeraj razpravljali samo zato, ker imamo novo koalicijo, nekatere nove okoliščine, med drugim tudi ta odstop Avstrije od tega sporazuma in se nam je zdelo prav, da pravzaprav v luči tudi takšnih razprav, kot smo jo zdaj slišali, gospoda Grimsa, zadevo ponovno obravnavamo in zelo jasno izrazimo stališče vlade, ki je soglasno torej, vlada je enotna, da moramo podpreti sprejem tega sporazuma o migracijah in pri tem naj omenim, da ostaja s tem v veliki skupini svetovnih držav. Več kot 150 držav se pridružuje temu, mednarodnemu, dogovoru in seveda tudi, ob temu se jedrne članice in mnoge druge članice Evropske unije, kar bom navedel v nadaljevanju.

S tem torej ostajamo, tako kot je naša zunanja politika na splošno usmerjena, v jedrnem, torej v skupini jedrnih držav iz Evropske unije. Ostajamo na tisti strani držav, ki želijo sodelovati pri naslavljanju tako pomembnih izzivov, kot so danes migracije, še posebej tudi množične migracije, o katerih je bilo govora.

Slovenija se zavzema ravno za to, da tako v Evropi, kot v širšem svetu, povezano, v sodelovanju, v koordinaciji rešujemo vprašanje sodobnih migracijskih tokov. Kajti, popolnoma jasno je, da nobena država niti največje države na svetu, ne morejo same biti kos tem izzivom, ki jih prinašajo ti sodobni migracijski tokovi.

Če tu ni sodelovanja, če tu ni medsebojnega obveščanja, skupnega sodelovanja državnih organov na vseh nivojih, tudi glede vprašanj varnosti in tako naprej, potem seveda je vsaka država lahko pod večjim pritiskom migracij, se težje z njimi sooča in lahko tudi prej v zvezi s tem pride do kakšnih, tudi varnostnih ali drugih problemov, kot so denimo socialni in drugi izzivi, ki se s tem v zvezi naslavljajo.

Tako da, Slovenija, ki se že načelno in taka je naša načelna usmeritev, načelna usmeritev naše zunanje politike, ki jo je seveda potrdil oziroma sprejel tudi Državni zbor, Slovenija, ki se zavzema za multiletalarizem(?), tako glede človekovih pravic, kot tudi drugih vprašanj.

Tudi v tem primeru deluje na ta način, torej, skupaj z drugimi državami naslavljamo to vprašanje, pri čemer, seveda s tem, ko smo za sprejem tega sporazuma, zagovarjamo varne, urejene in zakonite migracije. Ne pa tiste, ki bi lahko povzročile nevarnost, ki bi bile neorganizirane, neurejene ali pa nezakonite. Proti takim seveda sprejemamo skupaj z drugimi državami sveta tudi s tem dogovorom zaveze, da bomo ukrepali, da jih ne bomo dovoljevali, da ne bomo dovoljevali nezakonitih migracij, da bomo nezakonite migrante vračali v države izvora, v kolikor gre za varne države in da seveda bomo vzpostavljali skupne mehanizme, da bomo preprečevali izvore migracij. Tudi to je zelo pomembno.

Naj poudarim, da je globalni dogovor o migracijah in to je res treba zelo jasno poudariti, pravno ne zavezujoč dogovor. Tako piše izrecno v tem samem dogovoru. To je torej ne pogodbeni akt, ki ni pravno zavezujoč, niti za Slovenijo, niti za nobeno drugo državo podpisnico in to je, ponavljam, zelo jasno napisano v samem dogovoru.

Gre za izraz volje držav, da si prizadevamo skupno v smeri, ki sem jo nakazal, ob tem pa vsaka država, tudi Slovenija, ostaja povsem suverena v svoji pravni in politični ureditvi, tudi glede vprašanj migracij. Tudi to je bilo izrecno povedano, torej, da države ohranijo tu polno suverenost. Kar pomeni, da v Sloveniji še vedno velja naša ustavna ureditev, veljajo naši zakoni in veljajo naše, slovenske politike, ki jih bomo tudi naprej sprejemali glede problematike migracij. Tako je s tega vidika seveda jasno, da se Slovenija ne odreka suverenosti in nikakor - to je pa treba res poudariti -, nikakor s tem pristopom k dogovoru ne posplošuje kakršnegakoli migrantskega toka v svetu, ampak nasprotno, zavzema se za to, da bi bilo teh migrantskih tokov, kolikor gre za migrantske tokove zaradi vojn, podnebnih sprememb, ekonomskih težav, drugih konfliktov, da bi bilo tega čim manj. Zato tudi že zdaj Slovenija skupaj z Evropsko unijo namenja humanitarno in razvojno pomoč državam, v katerih se pojavljajo take krize, da bi lahko ljudje ostali tam, da ne bi hodili v Evropsko unijo. Naj tudi poudarim, da institucije Evropske unije, ne samo velika večina članic Evropske unije, ampak tudi institucije, kot je komisija, kot je Evropski svet in tako naprej, podpirajo to, da se pristopi k temu globalnemu dogovoru, zato ker ravno Evropa še kako čuti to potrebo, da skupno in povezano nastopa proti migracijam. Zato je Slovenija vpeta v ta evropski proces, da bi torej pomagali ljudem v državah izvora, da lahko ostanejo doma, da lahko tam dobijo spodobno zaposlitev, šolanje za otroke in varno življenje. Zato Slovenija podpira skupno evropsko usmeritev, da se bolje, in to mnogo bolje, zavarujejo naše zunanje meje Evropske unije pred nelegalnimi migracijami. In zato se zavzemamo tudi za načelo solidarnosti in sodelovanja, koordinacije, ko gre za obvladovanje teh migracij.

Naj spomnim, da še posebej leta 2015, 2016, ko smo bili tudi sami soočeni z enormnim migrantskim tokom, ki je potekal skozi številne evropske države, pravzaprav vse od Grčije pa do Švedske ali Nizozemske in Velike Britanije, pa še kje drugod, iz raznih smeri, preko tako imenovane balkanske poti, preko sredozemske poti, tudi preko drugih kanalov, da smo takrat še kako spoznali ravno to potrebo po koordiniranem nastopu pri preprečevanju ilegalnih migracij. In Slovenija je bila takrat ena vodilnih držav, ki so pokazale, kako je treba vzpostaviti sodelovanje in da smo samo na ta način lahko takrat ustavili ta tok. Zato se je že takrat ta kooperativen pristop izkazal kot dober model, iz katerega zagotovo črpa neke, bi rekel, nastavke tudi ta splošni dogovor.

Seveda je res, da določene oblike migracij so normalne, zaželene, legalne, legitimne, ko gre, recimo, za dnevne delovne migracije ali, kot je že gospod Grims omenil, tudi nekatere druge, ampak to poteka v urejenem kontekstu, na organiziran način, po pravilih, in to seveda zagovarjamo. Ampak tudi tu je treba sodelovati z drugimi državami, da lahko preveriš, ali ima nekdo, ki prihaja k tebi, ustrezne dokumente, ali ima vizo, ali ima potni list, iz kje prihaja, kdo je ta oseba in tako naprej. Skratka, tako glede legalnih kot tudi ilegalnih migracij je treba sodelovati. Naj poudarim, da je kot eden ključnih ciljev tega globalnega dogovora določen tudi ta, da se predvsem skušamo vsi skupaj truditi, torej vse te države, da ne bi prihajalo do tega, da bi bili ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove, torej iz takšnih razlogov. Se pravi, ta globalni dogovor ne spodbuja migracij, še manj spodbuja ilegalne, torej te absolutno zavrača, predvideva tudi mehanizme vračanja ilegalnih migrantov, seveda pa ureja v sodelovanju te legalne migracije, o katerih sem prej govoril.

Naj tudi zelo jasno povem, da ta dogovor, globalni dogovor, ne vzpostavlja nobene pravice do migriranja kot človekove pravice, to ne drži. Seveda se sklicuje na konvencije, ki že veljajo, o človekovih pravicah, ko gre za človekovo dostojanstvo, za svoboščine, pravice, ki veljajo po vseh mednarodnih dokumentih, katerih podpisnica je tako Slovenija kot večina drugih svetovnih držav. Vendar poudarjam, da ne vzpostavlja neke pravice do migriranja kot temeljne človekove pravice, tega enostavno ni. In zato je zelo pomembno poudariti, da dejansko pristop k temu globalnemu dogovoru je v tem smislu pozitiven. Predstavlja neko organizirano soočenje s sodobnim problemom tega sveta, predvsem z ilegalnimi migracijami, in prinaša s tem tudi dodatno varnost, tako za naše državljane kot za druge v drugih državah, prinaša urejenost in seveda spoštovanje zakonitosti.

Ker je bil nekoliko daljši gospod Grims, si bom tudi sam dovolil navesti nekaj podatkov. Res je, poleg Madžarske zdaj tudi Avstrija sprejema odločitev, da ne bo pristopila k temu dogovoru, prav tako Bolgarija, Češka in Poljska. Imamo torej nekaj evropskih držav, ki sem jih navedel, ki ne pristopajo. Bodo pa pristopile k temu globalnemu dogovoru naslednje države in Evropske unije: Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija - zaenkrat nimamo indicev, da ne bi, lahko se kaj spremeni, to vedno dopuščam, ampak Italija zaenkrat absolutno da -, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo, lahko bi še našteval, veliko je držav v Evropi in, prej sem rekel, v celem svetu, okoli 150. Se pravi, če se zdaj vprašamo, v kateri krog držav se uvrščamo, pa je to manj pomembno vprašanje, kajti pomembna je vsebina, ki sem jo navedel, ampak tudi ta krog, če ga že navajamo, želim, da je primerjava zelo jasna. Med državami, ki bodo pristopile k temu, pa niso članice Evropske unije, je, denimo, tudi Sveti sedež, je, denimo, Norveška, je, denimo, Švica, Monako in tako naprej, tudi Kanada seveda in podobno. Skratka, mislim, da je prav, da ljudje izvedo, da smo v tisti skupini držav, ki so že doslej izkazale neko željo po sodelovanju, kajti samo tako, kot sem rekel, lahko preprečujemo migracije.

In da ne bom zdaj res predolg, naj poudarim še naslednje. Vlada je torej včeraj potrdila, da vztraja pri tem globalnem dogovoru o migracijah, ki bo potrjen oziroma sprejet v Maroku v decembru tega leta in kasneje potrjen predvidoma na Generalni skupščini Združenih narodov. Ker pa so se pojavila ta številna vprašanja, ki jih predvsem izpostavlja parlamentarna opozicija in so se pojavila v naši javnosti in nekoliko begajo ljudi, ki zdaj dobivajo mnoge lažne, bom rekel, informacije, neresnične podatke, je prav, da o tem povemo nekoliko več. Zato se je Vlada odločila, da pooblasti Ministrstvo za zunanje zadeve, da pripravi tudi neko pojasnilno izjavo, ob tem ko bomo sprejemali ta globalni dogovor. V tej pojasnilni izjavi ne izražamo nobenih pridržkov oziroma zadržkov do tega dogovora, pojasnjujemo pa to, kar sem zdaj v osnovi povedal, še nekoliko bolj jasno, da torej ta dogovor ni pravno zavezujoč, da spoštuje suverenost držav in njihovo pravico do uveljavljanja lastne zakonodaje in lastne migracijske politike; da primarno naslavlja način, na katerega potekajo migracije, ne pa obsega migracij; da jasno priznava zavezo držav, da sprejmejo oziroma ponovno sprejmejo svoje državljane, gre torej za zavezo, da se lahko izvede vračanje migrantov, če so ilegalni ali če so za to neki drugi razlogi; in da bo zelo jasno vzpostavljeno razlikovanje na podlagi tega dogovora tudi v Sloveniji med zakonitimi in nezakonitimi migranti in seveda nezakonitih migracij Slovenija ne sprejema. Tako bodo v tej pojasnilni izjavi neki poudarki dodatno izpostavljeni, tako zaradi domače kot tuje javnosti, da bo jasno, zakaj Slovenija k temu dogovoru pristopa in kako je edino mogoče pravilno ta dogovor razumeti.

Jaz bi se, spoštovani gospod predsednik, zdaj tu ustavil. Če bo potrebno še kaj dodatno pojasniti, bom to povedal v nadaljevanju, kajti verjetno se bodo še neki argumenti izpostavili, pa bom morda na koncu na njih odgovoril. Hvala lepa.