Najlepša hvala. Torej ja, moje ime je Nataša Bučar, sem direktorica Slovenskega filmskega centra. Jaz bi se najprej zahvalila poslanski skupini Levice, ki je prepoznala to kot resno temo, ki jo že nekaj časa tudi poskušamo v javnosti opredeliti. Namreč, stanje na področju filma in financiranje filma v Republiki Sloveniji je zares postalo dramatično in veseli me, da je tudi Odboru za kulturo prepoznana to kot nujna tema.

Torej, rada bi povedala predvsem to, da se moramo vsi zavedati, da v Sloveniji v letih, ko film pravzaprav životari s sredstvi s kakršnimi razpolagamo – to je v letošnjem letu dobrih 4, 5 milijone, seveda to pomeni, da mi v Sloveniji več preprosto ne snemamo kostumskih filmov, preprosto ne snemamo več zgodovinskih filmov ali bolj zahtevnih filmov. Namreč posledica tega je, da naši avtorji v svojih kreativnih procesih niti več ne razmišljajo o tem, da bi adaptirali velika literarna dela, knjige kot so Pod svobodnim soncem, kot je Severni sij Draga Jančarja, to so stvari, ki so velikokrat se znašle že na mizi filmskega centra, pa nikoli seveda sredstev za to v zadnjih letih , da bi se to podprlo, ni bilo. Animiranih filmov, ki seveda danes zasuvajo naše otroke, ki so vseprisotni v tako televizijskih kot vseh drugih medijih, jih praktično nimamo. Slovenski animirani film nastaja zelo, zelo, zelo počasi in to samo kratki filmi. Torej naši otroci preprosto celovečerne risanke slovenske, niso imeli pravzaprav še nikoli, od leta 2001 pa tega celovečernega animiranega filma nismo v Sloveniji posneli.

In kot je tudi gospod Mesec povedal, seveda pa smo v zadnjem času tudi mi zaznali, da so številni avtorji, katerih visok kreativni potencial je prepoznan v tujini nemalokrat, pravzaprav zelo velikokrat. Da vedno več odhodov v tujino se dogaja v zadnjih letih in da ta kreativni potencial neke nacionalne kinematografije, izginja čez meje Slovenije in išče boljše pogoje za ustvarjanje. Nekaj statistike je že bilo povedane, tako da jaz se prav posebej v to ne bom spuščala, je pa res, da v današnjem času na razpis recimo za celovečerni film na filmskem centru, vam bom samo povedala en okvir, ki je…torej sredstva so razpisana v višini dveh milijonov, na filmski center prejmemo 20-25 filmskih scenarijev, ki bi se želeli posneti, ki so tam za to, da se posnamejo, sprejmemo pa tako kot je bilo rečeno – 3 v polnem obsegu in še nekaj drugih, ki jih dofinanciramo. Pomembno dejstvo je tudi, da v zadnjih letih zaradi tega dramatičnega stanja, je slovenski film postal vedno bolj odvisen od sredstev iz tujine. To pomeni, da smo v naših statistikah zaznali, da je v zadnjih letih za celovečerni igrani film slovenskih avtorjev, bilo pridobljenih 30 % sredstev v tujini. Torej, naši avtorji hodijo v tujino, nabirajo sredstva, kar mi pravzaprav spodbujamo, ker tako povezovanje je dobro, pa vendarle to ni nekaj, s čimer bi se v prvi meri po mojem mnenju morali avtorji ukvarjati, temveč bi morali ustvarjati film v doma zadostnih pogojih.

Jaz moram tudi poudariti, da smo bili vsi zelo veseli te koalicijske zaveze, nekako povečevanju sredstev za kulturo. Zavedam se tudi jaz, da je ta podhranjenost filma in filmskega področja v veliki meri tako kot je državni sekretar rekel, odvisna od tega, kako bo prišlo in do kakšnega dviga bo prišlo na področju kulture nasploh v Sloveniji, pa vendarle, kot je bilo že rečeno pričakujemo in si želimo, da bi vsem tem avtorjem – mladim in seveda tistim, ki so že v življenju in svojih karierah naredili velike stvari, takih ni malo, jih je zelo veliko, da bi jim lahko omogočili normalen razvoj in kreativnost in ustvarjanje slovenskih filmov tudi v prihodnje. Namreč, morate vedeti, da uveljavljeni avtorji, ki so Slovenijo promovirali v tujini na zelo odmevnih festivalih, bili deležni številnih nagrad v tujini, tudi po deset let čakajo, da pridejo do novega projekta in to je zares neugodno, nekako neugodno vpliva seveda na celotno področje filma v Sloveniji.

Pomembno je poudariti tudi, da se slovenski film vedno bolj gleda, da si ga ljudje želijo. Trend obiska v kinematografih kaže, da je obisk slovenskega filma nekje na ravni povprečnega evropskega povprečja, torej povprečnega števila v Evropi, 7-10 % je tisti odstotek, ki ga beležimo v Sloveniji in seveda pomembna na področju filma je tudi dediščina, ki je bila prej omenjena. Namreč z digitalizacijo filmske dediščine korakamo zelo počasi. Filmski center je lastnik pravic za eksploatacijo starejših filmskih naslovov, zato je za nas izjemno pomembno, da omogočamo dostopnost do teh filmov, da si ljudje te filme lahko ogledajo. In dokler ti filmi ne bodo digitalizirani oziroma digitalno restavrirani, bodo seveda ostali nedostopni. Mi smo v letošnjem letu in nas to zelo veseli, prejeli nekaj dodatnih sredstev Ministrstva za kulturo, to moram poudariti, kar izkazuje nekakšno seveda razumevanje s strani ministrstva, da so potrebe zares velike. Tudi na področju digitalizacije so nekaj malega prejeli še dodatno, tako da se veselim, da je predlog sklepa tega odbora tak kakršen je in seveda upam in pričakujem, da bo tudi realiziran.