Hvala za besedo.

Dobro jutro vsem.

Pobudniki so v januarju 2015 na Ustavnem sodišču uspeli s pobudo za ugotovitev ustavne neskladnosti zakonske določbe po kateri država zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni osnovnošolski program, namenja 85 odstotkov sredstev, ki jih namenja za izvajanja osnovnošolskega programa javne šole.

V odločbi U1-269/12 je Ustavno sodišče presodilo, da ureditev ni v skladu z ustavno zahtevo, da se obvezno osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev.

Pobudniki so vložili novo pobudo v kateri zatrjujejo, da je slaba štiri leta trajajoča neizvršitev navedene zavezujoče odločbe Ustavnega sodišča v nasprotju z načelom pravne države in načelom delitve oblasti in menijo, da lahko zakonodajalec protiustavno stanje uredi le tako, da zasebni osnovni šoli, ki izvaja javno veljavni osnovnošolski program za izvedbo celotnega programa zagotovi 100 odstotkov sredstev, ki jih država zagotovi za izvajanje programa javne šole.

Zato Ustavnemu sodišču predlagajo naj po načelu stopnjevanja odločitve samo-določi način izvršitve svoje odločbe.

Ugotavljamo, da je Ustavno sodišče v odločbi U1-269/12 presojalo le tisti del zakonske ureditve, ki se nanaša na obvezni del javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja.

Kaj obsega obvezni javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja določa matična zakonodaja. To je Zakon o osnovni šoli in ne 9. opomba obrazložitve ustavne odločbe na katero se sklicujejo pobudniki.

Konkretno, obvezni program obsega obvezne predmete, izbirne predmete, ure oddelčne skupnosti in dneve dejavnosti. Glede na to, zakonodajalec omenjeno ustavno odločbo lahko izvrši le tako, da zasebnega statusa osnovne šole ne upošteva kot razlikovalne okoliščine na podlagi katere bi lahko dodelil manj kot celoten obseg sredstev iz državnega proračuna. Nadalje ugotavljamo, da Ustavno sodišče izpodbijane ureditve ni presojalo v delu, ki se nanaša na razširjeni javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, niti je ni presojalo z vidika morebitnih drugih protiustavnosti, ki se ne nanašajo zgolj na obvezno osnovnošolsko izobraževanje.

Zato se Državni zbor ne strinja s pobudniki, da je ustavno odločbo mogoče izvršiti le z ugotovitvijo polnega financiranja celotnega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja.

Morebitna protiustavnosti nižjega obsega državnega financiranja razširjenega programa z vidika posega v druge ustavne določbe bo lahko predmet nove presoje pred Ustavnim sodiščem, zato v tem delu Državni zbor trenutno zavezuje le splošno ustavna zahteva, da so zakoni usklajeni z Ustavo, ne zavezuje pa ga navedena ustavna odločba.

Hvala za besedo.