Hvala za besedo, predsedujoči.

V Levici nasprotujemo temu predlogu zakona, brez kakšnih hudih presenečenj. V Evropi velja svoboden, prost pretok delovne sile, ljudje naj bi se lahko enako prosto premikali po državah članicah Evropske unije, kot se lahko kapital premika med državami članicami Evropske unije. Problem tega procesa pa je, da je globoko nesimetričen. Tako kot ustvarjena vrednost iz perifernih držav Evropske unije odteka v države evropskega centra, podobno se dogaja tudi z delovnimi migracijami. Te delovne migracije so regulirane, ampak so regulirane na način, ki praviloma gre v korist kapitala, na stran delodajalca in ne tolikanj v korist delavca, zaradi tega, ker se sklepajo pogodbe po vrednostih iz premožnejših držav Evropske unije, torej držav prejemnic delovnih migrantov, po drugi strani se pa delavce plačuje po cenah revnejših držav novejših članic Evropske unije, med katere spada tudi Republika Slovenija. No, in ta A1 obrazec je administrativni obraz tega procesa. Kar predlagajo predstavniki delodajalcev, je, da se tovrstna dinamika, ki odpira stran dela izkoriščanju, še stopnjuje. Za pridobitev A1 obrazca je treba priložiti pogodbo o zaposlitvi in delodajalci zdaj predlagajo, da se ta priloga pogodbe o zaposlitvi odpravi. Zdaj razumem, da to predlaga Državni svet in v njegovem imenu tu govorijo predstavniki delodajalcev, ki stojijo za tem zakonom. Nobeden izmed tehničnih argumentov, ki so navedeni v prid tega, da se odpravi priloga pogodbe o zaposlitvi, mislim, da tu ne pije vode oziroma pije vodo zgolj v svojem tehničnem okviru, dejanska ambicija tu zadaj pa niti približno ni tehnična, da se pohitrijo postopki, ampak je izrazito razredna. Če naj pogodbo o zaposlitvi zamenja neka izjava, da ta pogodba o zaposlitvi obstaja, to v resnici ne pomeni odpravljanja tako imenovanih administrativnih ovir, pomeni kopičenje še več administracije in seveda veliko lažje zlorabe.

Za začetek. Podan je bil argument, da pri nas teh pogodb o zaposlitvi itak nima kakšnega hudega smisla preverjat, zaradi tega, ker to počnejo že ciljne države. To je malo nategnjena trditev, ker ravno ta A1 obrazec pomeni, da za delavca velja socialna zakonodaja države, iz katere prihaja. Zdaj mi pa povejte, ali nemški inšpektorji poznajo slovensko socialno delovnopravno zakonodajo. Ja, je ne, kajne. Tako da za zaščito dela potrebujemo kontrolni mehanizem tudi pri nas, zato da se zaščiti slovenske delavce, ki odidejo na delo v tujino.

Naslednji argument v prid odstrelitvi pogodbe o zaposlitvi so nepovezane baze. Spet, lahko razumem problem nepovezanih baz, lahko razumem, da je to potrebno urediti, ampak to nima resne zveze s tem, da je treba umakniti pogodbo o zaposlitvi kot pogoj, kot prilogo za pridobitev A1 obrazca. Med tem dvojim ni direktno korelacije. Če baze niso povezane, je to problem? V redu, povežimo baze, rešimo ta problem, ne pa da znižamo raven varovanja delavskih pravic.

Naslednji argument, ki je bil podan, je, da te pogodbe o zaposlitvi pregleduje nekvalificiran kader, zaradi tega, ker je to v rokah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mogoče je res ta kader nekvalificiran, mogoče je res treba dodatno ukrepati s tem, da se ga usposobi za boljše pregledovanje pogodb o zaposlitvi. Ampak spet, to ni argument za to, da se pogodba o zaposlitvi iz procesa pridobivanja A1 obrazca odstrani. Spet gre za nek tehničen izgovor, s političnimi konsekvencami in socialnimi delovnopravnimi konsekvencami za delavca. In navsezadnje, če je ta kader na Zavodu za zdravstveno zavarovanje res tako nekvalificiran, kako je potem mogoče, da je pa vendar odkril samo v zadnjih devetih mesecih, kar je tudi podatek, ki je bil že naveden v razpravi, kršitve pri 2 tisoč 462 pogodbah o zaposlitvi.

Tako pod črto: ni direktne korelacije med tem, da je za pridobitev A1 obrazca in dovoljenja napotovanja v tujini treba priložiti pogodbo o zaposlitvi, in med argumenti, ki naj bi ta ukrep podpirali. Zato v Levici absolutno zavračamo ta zakon, vidimo ga kot še eno izmed oblik udara na delavske pravice, in tehnični argumenti, ki naj bi podpirali ta ukrep, tega seveda ne počnejo. Že zdaj je kršitev več kot dovolj, že zdaj je absolutno premalo nadzora nad tem, kako se pravice delavcev spoštujejo. Zato beremo vsake toliko časa, ko se razgrne kakšna zgodba, v kakšnem mizernem stanju še zlasti delavci migranti živijo in bivajo, pa delodajalci jim tam zaračunavajo visoke najemnine, jim odbijajo od plače in tako naprej. Če kaj, tu potrebujemo več varovanja delavskih pravic in ne manj.