Če mi je dovoljeno krajši uvod narediti, zato, ker ne vem koliko ste čisto seznanjeni s problematiko. Verjamem, da ste vsi zelo natančno prebrali pa vendar. Najprej naj povem, da A1 ni slovenski / nerazumljivo/ in je akt, ki je opravičen in ustrezen, da se uredi socialna varnost oziroma zavarovanje delavcev, ki so čezmejno napoteni na delo. Okoli tega nimamo nobenega pomisleka in ga nismo imeli niti takrat, ko je Evropska komisija predlagala zakon. Kaj nas je spodbudilo k temu? Rok, ki ga določa trenuten zakon je 5 dni, 5 delovnih dni. V nekaterih dejavnostih bi moral biti reakcijski čas bistveno krajši. Gre za servisne storitve. Nekatera podjetja imajo pogodbe, da morajo servis izvesti v dvanajstih ali celo štiriindvajsetih urah.

Ko smo zadevo šli preverjati in moram reči, da preden smo vložili zakon v obravnavo, smo se povezali z Ministrstvom za finance. Moj kolega na desni strani je bil takrat tam in smo zelo hitro ugotovili, da je problem povezav baz podatkov, baze podatkov, ki to urejajo so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, na FURS – Finančni upravi Republike Slovenije, na AJPES in na Republiškem inšpektoratu za delo. Kar je vse v redu in prav, do tistega trenutka, ko smo že v začetni fazi ugotovili, da te baze podatkov niso med seboj niti povezane in jih je treba posebej iskati.

Ministrstvo za finance je takoj po sestanku, ne bom zdaj iskal datuma, ampak mislim nekje v tretjem mesecu letošnjega leta, že uredilo zadeve z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, so se v tej bazi takoj povezali, tako da tega problema tam ni bilo več. Hkrati smo dali pobudo tudi na Ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti, kjer so potem odgovorili, da so določeni problemi s tem, ker je treba priložiti zraven pogodbo. Se pravi, nekdo da vlogo, delodajalec da vlogo za izdajo a1(?) na e-portalu, kar je do tukaj vse v redu. Potem k temu prilaga še pogodbo o zaposlitvi in tudi pogodbo o izvajanju storitev ali sporazumu izvajanju storitev v tej drugi državi.

Danes zgleda zadeva tako, da delodajalec, ki vloži to vlogo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje sicer »online« povezave in preverja, ali gre za socialno zavarovanje ali ne, med FURS in Zavodom za zdravstveno zavarovanje, med tem, ko mora baze podatkov, z Inšpektoratom za delo in z AJPES urejati ročno.

Ko smo to zadevo preverjali, smo ugotavljali, da pravzaprav je osnovni problem, da je treba prilagat pogodbo o zaposlitvi in pa seveda tudi pogodbo o čezmejnem sodelovanju. Najprej morate vedeti, postopek vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ni kvalificiran za pregled pogodb o zaposlitvi, niti ni kvalificiran, kaj šele za pregled pogodb o izvajanju čezmejnih storitev. Se pravi, tudi to, to sta najprej vprašanji.

V postopku smo tudi ugotovili, da se na leto izda približno 180 tisoč a1(?) obrazcev in da res prihaja do napak pri približno, pri pogodbah o zaposlitvi, 2 tisoč pa nekaj primerov, pri pogodbah o čezmejnem izvajanju storitev pa do napak pri približno 3 tisoč pogodb. Možno je, da to gre celo za iste subjekte, ampak nepomembno je. Dejstvo je, da je to nekaj med 2,5 in 3 % vseh vlog, ki jih nekdo izda.

V praksi zgleda tako, da Zavod za zdravstveno zavarovanje pogleda v pogodbi, ali sta obe pogodbeni stranki napisani takšni, kot sta in ali so pogodbe podpisane. Zdaj si predstavljajte, kako pregleduje pogodbe o čezmejnem sodelovanju, če je recimo pogodba v finskem jeziku, malo karikiram. Po naši oceni bi, so to dokumenti, ki so v tem primeru nepotrebni, morate namreč vedeti, ko ima delavec izdan a1(?) obrazec, nadzor nad tem opravi država, v kateri se opravlja storitev. Nekdo dela v Avstriji, pristojni avstrijski inšpektor bo ugotovil, ali so kršitve podane ali ne in v tem primeru, če so kršitve podane in a1(?) ni in je pogodba neustrezna o izvajanju storitev, bo seveda taki osebi prepovedal to zadevo.

Po pregledu postopkov smo ugotovili še eno težavo. V dobi digitalizacije, v dobi, kjer bi se pravzaprav moralo vse izdajati po avtomatizmu, prihajamo še vedno do tega, da se zadeve opravljajo ročno. Če naredim primerjavo z ESTA(?), mislim, da se imenuje viza proti, zaradi / nerazumljivo/ akta, pardon, v Združenih državah Amerike, da dobiš v 72, ne, v 48 urah, če je vse v redu, po avtomatizmu, brez tega. Tu se gremo pa neke vrste tutorstva. In zdaj eden od problemov, ki ga vidim in ni problem samo tega izdajanja obrazca A1, je, da so baze podatkov nestandardizirane v sistemu javne in državne uprave in da ne omogočajo avtomatičnih izdajanj, tudi drugih, ne samo tega dovoljenja.

Pred koncem samo nekaj, pa ne me, prosim, jemati kot populista. V tem primeru imam eno težavo, sedim tudi v Upravnem odboru Zavoda za zdravstveno zavarovanju Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je to nalogo dobil po tem zakonu in mora to izvajati. Po podatkih, ki sem jih pri njih pridobil, jih je vsaj uvajanje in začetek stalo približno 400 tisoč evrov. Zdaj pa tistim, ki boste sedeli tudi na Odboru za zdravstvo, povem še enkrat, ne želim populizma zganjat - 400 tisoč evrov je 470 operacij krčnih žil, trenutna čakalna doba 769 dni, 450 operacij kile, 280 dni, 212 operacij rame, 447 dni. Ali, tisti zdravniki, ki jih bolj pogosto vidite, ambulanta družinske medicine, to so 3,5 ambulante medicine. Zato mislim, da bi s tem - in če pride do avtomatizma - bistveno zmanjšali tudi stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ta trenutek iz sredstev za zdravstvo, ker nima nobenega dodatnega denarja za to, plačuje oziroma financira izdajanje A1.

Jaz poznam tudi mnenje Vlade Republike Slovenije, z njim se sicer težko strinjam, vendar menim, da bo to treba prav gotovo urediti, zato ker je neprimerno, da postopek tam, kjer je nujno potreben ga takoj izdati, traja pet delovnih dni. Treba je še nekaj vedeti, obstaja sicer možna rešitev, da se izda za celo leto vnaprej, vendar je ta A1 izdan na osebo in vsaka sprememba delavca pri delodajalcu seveda zahteva novo zadevo. Nimamo nobenega interesa po goljufanju, nimamo nobene želje po tem, da bi podpirali tiste, ki pogodbe o zaposlitvi nimajo ali goljufajo pri plačevanju oziroma goljufajo, ne plačujejo davkov, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost, vendar menimo, da je treba zaščititi tisto razliko, se pravi, od 180 tisoč do minus 3 tisoč. Se pravi, ne moremo zakona temeljiti na tistih redkih kršilcih, ki so. To je moj predlog in prosim, seveda, po razpravi, če je možno ta predlog podpreti. Podrejeno, če ga ni možno podpreti, pa predlagam, da bi se nadaljeval postopek za spremembo tega zakona.

Hvala lepa.