Govor

Gospod _________

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, drugi prisotni.

Predlog direktive je del svežnja ukrepov, ki jih je Evropska komisija predlagala na podlagi sklepov Sveta z dne 28. junija 2018.

V njih Evropski svet je poudaril potrebo po znatnem izboljšanju učinkovitosti vračanja migrantov brez urejenega statusa in pozval komisijo, da pripravi zakonodajne predloge za bolj učinkovito in usklajeno evropsko politiko vračanja.

Trenutno področje vračanja ureja, iz leta 2008, sprejeta direktiva o vračanju. Naj mogoče kot zanimivost povem, da so bila pogajanja zaključena prav v času predsedovanja Republike Slovenije in bil to eden od ključnih oziroma večjih dosežkov predsedovanja na področju notranjih zadev.

Veljavna direktiva že določa skupne standarde ter postopke za vračanje državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v Evropski uniji, ker pa je neučinkovito in nedosledno izvajanje direktive v državah članicah okrnilo splošno učinkovitost postopkov vračanja v EU, je Evropska komisija 12. septembra letos sprejela prenovljen predlog direktive, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravil.

Razlog za takšno oceno(?) je v dejstvu, da je bilo v lanskem letu zabeležen upad stopnje vračanja po vsej Evropski uniji in sicer iz 46 % v letu 2016, na 36 oziroma 37 % v letu 2017. Nova pravila naj bi tako pripomogla k pospešitvi postopkov vračanja, preprečila samovoljne zaposlitve oziroma pobeg in s tem omejila tako imenovana sekundarna gibanja ter povečala skupno stopnjo vračanja v Evropski uniji. Pri tem bodo v celoti spoštovane temeljne pravice in načelo nevračanj.

Med ključnimi novostmi naj izpostavim opredelitev skupnih meril za določitev nevarnosti pobega in omogočanja pridržanja posameznikov, ki ogrožajo javni red ali nacionalno varnost, določitev poenostavljenih pravil, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki so že bili obravnavani po azilnem postopku na meji, jasnejša in učinkovitejša pravila za izdajo odločb o vrnitvi in uvedba obveznosti za tujca za sodelovanje v postopku odločanja in v samem postopku vrnitve.

V predlogu stališča predlagamo, da Republika Slovenija podpre sprejem prenovljene direktive, saj je korak v pravo smer za bolj učinkovito vračanje, podpre obveznost tujca, da mora sodelovati s pristojnimi organi v postopkih vračanja, podpre opredelitev kriterijev za ugotavljanje obstoja nevarnosti pobega, izrazi zadržanost do obveznosti o izdaji odločbe o vrnitvi takoj po prenehanju zakonitega prebivanja, podpre taksativno naštevanje razlogov, kdaj se rok za prostovoljno vrnitev ne odobri, podpre namen omejitve sukcesivnega vlaganja pritožb, vendar vloži pridržek zaradi preveč omejujočega besedila določbe, ki posega v nacionalni sistem sodnega pravnega sredstva in načelno podpre možnost izvedbe postopkov na meji, da(?) pridobi dodatna pojasnila s strani Evropske komisije.