Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, ostali prisotni!. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega, industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov je oblikovan na način, da proba odgovoriti na trenutno stanje uredbe, ki ga je poslala Evropska komisija septembra meseca kot predlog posameznim državam članicam. Dejstvo je, da na nivoju EU še vedno nimamo dovolj tehnoloških, industrijskih zmogljivosti za uspešno oziroma zaščito tako gospodarstva in kritične infrastrukture na področju kibernetske varnosti, in da Evropska unija kot celota zaostaja za nekaterimi drugimi najbolj razvitimi državami, hkrati pa je trg kibernetske varnosti eden najhitreje rastočih trgov in že danes obsega preko 600 milijard evrov, ki se na tem trgu tudi obrne samo s področja kibernetske varnosti. Namen samega predloga uredbe je potem logično, da bi se na nivoju EU probalo ohraniti in razviti predvsem bistveno bolje tehnološke, industrijske in druge zmogljivosti na tem področju ter hkrati oblikovati nek krovni koordinacijski organ, ki bo skrbel za kibernetsko varnost na nivoju Evropske unije in hkrati bo ta krovni organ tudi deloval kot povezovalna vloga zagotavlja določeno infrastrukturo in pa koordinacije med nacionalnimi centri, ki bodo sodelovali skupaj s tem organom. Kot je bilo rečeno, sredstva za zagotavljanje delovanje tega organa so zagotovljena tako s proračuna Evropske unije kot tudi iz programa za Digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. V eni od preteklih sej smo se pogovarjali kakšna naj bi bila nova finančna ovojnica od leta 2021 naprej na nivoju digitalizacije in kjer v sklopu devetih milijard evrov, ki se predvideva za svojih glavnih pet programov bi približno bilo tudi 2 milijardi evrov zagotovljeno za področje kibernetske varnosti in ta novoustanovljeni organ ne bi igral enega od ključnih vlog pri razdeljevanju teh sredstev in skrbel za to nacionalno povezovanje.

Tukaj je potrebno omeniti, da gre za novoustanovljeni organ, ki se bo formiral za delovanje za obdobje od leta 2020-2021, 2020-2029, ki bo praktično kot smo rekli, sodeloval in povezoval nacionalne organe na tem področju, ne gre pa za zanemariti kako bo funkcioniral ta organ in tukaj tisto kar se večino stališč v našem predlogu nanaša. Organ, ki bo odločal je upravni odbor v katerem sodelujejo države članice, s tem pa je treba jasno izpostaviti, da je v predlogu napisano, da imajo glasovalno pravico samo tiste države članice, ki bodo strokovnemu centru finančno prispevale, s tem, da ima Evropska komisija 50 % glasov in se bo tudi sama kot Evropska komisija povezovala s strokovnim znanjem agencije ENISA, ki je na nivoju EU zadolžena za varnost, omrežje in informacije. In tukaj lahko izpostavimo, da ob samem predlogu ni čisto enoznačno napisano, da ne bi bilo možnosti, da prihaja do podvajanja določenih nalog glede na to, da ENISA je ustanovljena in tudi že deluje na tem področju. Kot je bilo z moje strani omenjeno, bo Evropsko unijo v tem obdobju za sofinanciranje izvajanja različnih programov namenila nekaj več kot 1,9 milijarde evrov plus program Horizon. In pa, da bo mreža samega strokovnega centra ter nacionalnih koordinacijskih centrov stala nekaj 15 do 20 milijonov evrov in se bo krilo iz budžeta Evropske unije, kar pomeni za približno 9 let lahko izračunamo med 150 in 200 milijonov evrov naj bi šlo za delovanje tega strokovnega centra in mreže nacionalnih centrov.

Republika Slovenija v svojem stališču poudarja, da se sicer strinja, da je treba zagotoviti, da EU ohrani in razvije tehnološke in industrijske zmogljivosti na področju kibernetske varnosti tudi glede tega, da se združujejo viri, kajti zaveda se, da posamezni nacionalni viri so omejeni in tudi ne prihaja do najboljše izmenjave praks in pa celovite zaščite tako v gospodarskih družb in pa demokracijo pred kibernetskimi incidenti. Mi tudi predlagamo, da se ne nasprotuje predlagani strukturi, to je strokovnemu svetu EU, mreži nacionalnih koordinacijskih centrov in strokovnih skupnosti, si bomo pa prizadevali za čim jasnejšo opredelitev razmerja med posameznimi akterji iz te strukture in njihovimi nalogami ter razjasnitev vloge, ki jo bosta imela agencija Enisa in vozlišče za digitalne inovacije v tej strukturi. Tukaj mogoče je treba pojasniti, kot že tudi na začetku oziroma v tem mojem izpostavljanju bilo rečeno, da ta razmerja po našem niso dovolj jasno postavljena in se bomo pri nadaljevanju uredbe – na obravnavi uredbe na organih prizadevali predvsem za zelo jasno razmejitev med Eniso in pa vozlišči digitalnih inovacij in pa predvsem nacionalnimi pristojnostmi v sklopu praktično teh – mreže centrov.

Glede organiziranosti strokovnega centra Evropske unije se bo Republika Slovenija zavzemala za ponovni razmislek o primernosti predlagane sestave upravnega odbora in pravil za glasovanje, kjer je »teža« do določene države sicer odvisna tudi od njenega finančnega prispevka. In ker ta teža ni dovolj jasno napisana notri, kako se bo to ponderiralo, in glede na to, da ima Evropska komisija 50 % glasovalnih pravic, se nam zdi ključno, da se napiše, kako se bo to obravnavalo, saj se nam po svoje zdi primerno, da ni samo finančni vložek tisti, ki bo prišel in imel vpliv na glasovalne pravice v upravnem odboru, ampak je nujno, da vse države sodelujejo tudi s svojimi glasovalnimi pravicami. In ne samo s finančnim vložkom. Je pa to dokaj specifična organiziranost na takšen način glasovalnih pravic v organih Evropske unije

Republika Slovenija si bo tudi nadalje prizadevala za izboljšanje besedila v zvezi z določbami, ki urejajo osebje strokovnega centra, hkrati pa bo odprta do možnosti, da se vgradi fleksibilnost v cilje in naloge strokovnega centra. Kajti zdi se nam, da pač je možno natančneje definirati in tudi določiti nekatere nove naloge tega koordinacijskega centra, ki bi prispevale k boljši koordiniranosti med državami članicami in tudi z vzpostavitvijo bolj varnega enotnega kibernetskega nadzora nad nekaterimi deli, ki se tičejo Evropske unije kot celote.

Hvala lepa.