Hvala za besedo.

Če povzamem v enem stavku vsebino sklica današnje seje, je, da je treba iskati odgovornost prejšnje Vlade, ki je kriva za nizko ceno banke, zato ker banke ni prodala oziroma je ni prodala pravočasno. V Levici se s to noto ne moremo strinjati, ker mislimo, da je bila napaka storjena prej, namreč v tem, da je katerakoli slovenska vlada na izsiljeno prodajo banke sploh pristala oziroma da se potem v tem petletnem obdobju, kolikor je bilo časa, ni poskušalo izpodbijati zavez pri Evropski komisiji, čeprav je obstajalo dovolj indicev, da obstaja pravna podlaga v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kjer bi se dalo pokazati, da je prodaja v bistvu izsiljena privatizacija banke v nasprotju s pravom Evropske unije. Zato bomo v ta namen predlagali alternativne sklepe, ki jih bom predstavil kasneje, pred tem bom pa povedal, zakaj predlagamo te sklepe.

Kot sem že 15. novembra na seji, kjer smo poskušali ustaviti privatizacijo NLB in Abanke, na pobudo Levice razpravljal, je problem s tema bankama to, da sta sistemski. Ampak sistemski sta samo za Slovenijo, za slovensko državo, slovenska podjetja, slovenske državljane, nista pa sistemski za finančne vlagatelje, ki so zdaj postali tričetrtinski lastniki Nove Ljubljanske banke oziroma bodo v kratkem postali tričetrtinski lastniki Nove Ljubljanske banke. Njim je v primeru potencialne krize praktično vseeno, dokler lahko za približno dober denar prodajo svoje delnice, bodo to naredili, reševanje potencialne krize ali pa kreditnega krča pa prepustili komu drugemu. To smo že videli leta 2012, 2013, 2014, saj Nova Ljubljanska banka je bila samo tretjinsko pred krizo v državni lasti, na koncu je morala država in slovenski državljani, se pravi, obvezničarji in delničarji, ki so bili razlaščeni, v celoti prevzeti breme dokapitalizacije. In tokrat ne bo nič drugače. Zato bom še enkrat pozval, čeprav danes nimamo te teme, ampak še je čas, da prekinemo privatizacijo Abanke. Pri NLB bo pa treba - tu se s predlagatelji strinjam - neke stvari raziskati. Najprej bo treba raziskati, zakaj je nadzorni svet SDH pristal na tako nizko ceno. Namreč, konec leta 2017 - to smo že mi imeli v sklicu pred dobrim tednom in tudi v tem sklicu je ta informacija - je bil cenovni razpon boljši od zdajšnjega, in boljši kljub temu, da bi v primeru prodaje takrat kupec nase prevzel tudi potencialne tožbe hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. To je v bistvu prvo vprašanje, na katerega je treba odgovoriti - zakaj je nadzorni svet pristal na tako nizko ceno, kljub temu, da je poleti na predlog ministrice v odhajanju Mateje Vraničar Erman bil sprejet zakon, ki preusmerja tožbe hrvaških varčevalcev na državo, v skrajni sili na državni proračun. V tem smislu predlagamo v Levici amandma k priporočilom, ki jih je dal predlagatelj, in ta vsebuje tri sklepe oziroma tri napotila. Prvo napotilo je, naj Računsko sodišče opravi revizijo postopkov prodajo Nove Ljubljanske banke. Drugo je, naj protikorupcijska komisija pregleda, ali je bil postopek prodaje gospodaren. In tretje priporočilo je za Vlado, naj zaradi suma negospodarnosti prodaje deležev NLB na podlagi 44. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu predlaga odpoklic članov nadzornega sveta SDH Državnemu zboru. To je naš amandma, ki smo ga vložili. Vložili smo ga pa zato, ker ne vidimo problema v neprodaji deležev Nove Ljubljanske banke, problem vidimo v prodaji in v ceni, ki jo je država oziroma zanjo prodajalec za to iztržil. In mislimo, da bi bilo prav, da se, kljub temu, da je bila poglavitna škoda že s samo prodajo storjena, vsaj razišče postopek in ugotovi njegova gospodarnost.

Hvala.