Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo!

Zelo na kratko nekaj vprašanj bi imel predvsem za predstavnika Vlade, Metoda Dragonjo pa nekaj bi rekel s predstavniki SDH. Zdaj pač, dejstvo je, Nova Ljubljanska banka je bila prodana kot je bila prodana. Jaz sem prepričan, da bi bilo tukaj narejenih nekaj napak. Uvodna napaja bila že narejena zaradi tega, da se ni prodajalo, celotni delež. Prepričan sem, da v primeru prodaje 100 % deleža NLB, da bi bila tudi kupnina bistveno višja oziroma cena na delnico bistveno višja. Tukaj bi bil, rad, da se odgovori zaradi česa se je Vlada takrat odločila, da se proda delež, ki ga je prodajala, torej največ 75 % minus ena delnica. Verjetno je to zapisano v strategiji zakaj se pač strategija, če je bilo takrat tako navedeno notri, ni šla spreminjati. Dejstvo je tudi, da je sedanji državni sekretar na Ministrstvu za finance, Metod Dragonja, mislim da že leta 2015 obljubil Državnemu zboru, da bo strategija opravljanja državnega premoženja spremenjena. Dejstvo je, da je tudi vodstvo SDH ugotovilo, da je strategija upravljanja državnega premoženja napisana pomanjkljivo, in da je bilo potrebno korigirati. Danes imamo tudi tukaj predsednika nadzornega sveta, ki bi lahko podal te informacije ali se njemu strategija o upravljanju kapitalskih naložb zdi ustrezna ali ne ali je nadzorni svet od sprejema te strategije kdaj razpravljal na to temo, katere pripombe in pa predloge je predsednik nadzornega sveta oziroma nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga dobil od vodstva SDH za spremembe, kajti po mojem vedenju en predlog sprememb je celo bil poslan na Ministrstvo za finance.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja tukaj, zakaj se je s to prodajo deleža Nove Ljubljanske banke tako odmikalo. Dejstvo je, da Evropska komisija je sprejela odločbo, da se država mora umakniti iz NLB. To je bilo sprejeto konec leta 2013, zakaj v sem tem obdobju se je z odprodajo Nove Ljubljanske banke odlašalo do konca oziroma premikala se je prodaja. Vrsto vprašanj je bilo tudi zastavljenih v tem vmesnem obdobju, saj s strani Poslanske skupine SDH tako do Vlade kot do Ministrstva za finance in ne nazadnje tudi do Slovenskega državnega holdinga, ki je bil nekako pooblaščen za to prodajo. Vedno je bil odgovor za prodajo Nove Ljubljanske banke, se ne mudi, dejstva pa zdaj kažejo drugače. Dejstvo je, da se je Nova Ljubljanska banka, ko se je prodajala, se je prodala v najslabšem možnem času, kot bi rekel, vsi trendi kapitalskega trga so pokazali, da bi bila prodaja prej lahko učinkovitejša, bolj smiselna, in da so bile tudi razmere na kapitalskih trgih za prodajo Nove Ljubljanske banke ugodnejše. Ne moremo mimo tega dejstva, da vsaj po mojem mnenju, moje osebno mnenje, da največjo odgovornost pri vsem tem nosi predvsem Vlada pod vodstvom Mira Cerarja. Vlada Mira Cerarja in pa tedanja koalicija Strank modernega centra, Socialnih demokratov, DeSUS, kajti oni so tisti, ki so dejansko izvedli 95 % odgovornosti pri tej sami prodaji. Ne moremo mimo tega, da od samega začetka faze prodaje do konca prodaje, da vodstvo Slovenskega državnega holdinga nikdar nikoli ni bilo popoln, ni bil popoln tudi nadzorni svet in pri tem ponovno odgovornost nosi Vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga, ki imenuje oziroma predlaga nadzorni svet, nadzorni svet je pa tisti, ki tudi popolni oziroma imenuje upravo. Ne moremo mimo dejstva, da so se v času prodaje zamenjali trije predsedniki Slovenskega državnega holdinga. Ne nazadnje cena 51 evrov je po mojem vzrok in pa primer na temo, kar sem povedal do sedaj. To pomeni, da se je s prodajo odlašalo. Vprašanje je, da Slovenski državni holding in Ministrstvo za finance, koliko izravnalnih ukrepov je morala sprejeti Nova Ljubljanska banka zaradi tega, ker se je s prodajo odlašalo. To pomeni, za leto 2016, za leto 2017 in za leto 2018, katere izravnalne ukrepe je morala Nova Ljubljanska banka sprejeti zaradi tega. Po mnenju Ministrstva za finance in Slovenskega državnega holdinga, koliko se je s tem zaradi teh izravnalnih ukrepov znižala tudi cena delnice Nove Ljubljanske banke oziroma kupnina.

Zanima me tudi, zaradi česa je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga leta 2017 zavrnil prodajo oziroma sprejel odločitev, da se odločitev o prodaji prenese na Vlado Republike Slovenije. In vprašanje tudi za državnega sekretarja, kaj je bil takrat glavni vzrok, zakaj Vlada ni dala soglasja k začetku prodajnega postopka oziroma ko je že bil določen tudi razpon te delnice.

Toliko zaenkrat. Kasneje pa se bom še javil k razpravi. Hvala.