Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni.

Vlada Republike Slovenije uradno ni zavzela mnenja oziroma stališča v zvezi s predlogom oziroma zahtevo skupine poslank in poslancev, da se opravi razprava po predlagani temi. Zato bom danes predstavil predvsem pojasnila in stališča Ministrstva za finance, ki pa je bilo vse obdobje vključeno v postopke, vezano najprej na sanacijo slovenskega bančnega sistema odobritve državnih pomoči kot kasneje potem tudi postopke za izpolnjevanje zavez, ki jih je Republika Slovenija sprejela do Evropske komisije. Postopek prodaje kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki je potekal v skladu z določbami zakona o Slovenskem državnem holdingu in je ta postopek v imenu in za račun Republike Slovenije vodil Slovenski državnih holding. Pri tem mora Slovenski državni holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila potrjena v Državnem zboru in določala, da bo v primeru NLB, pri kateri se je Republika Slovenija v skladu z zavezami državnih pomoči za dokapitalizacijo zavezala k zmanjšanju kapitalske naložbe na 25 % plus eno delnico do 31. 12. 2017. SDH za realizacijo te zaveze v sodelovanju z vodstvom NLB pripraviti program uvrstitve delnic NLB na mednarodno borzo po programu prve javne ponudbe delnic oziroma tako imenovanem IPO. V tem primeru je moral SDH v statutu družbe ustrezno urediti omejitve pri koncentraciji lastništva. Omenjena strategija namreč tudi določa, da za NLB velja prepoved koncentracije lastništva oziroma razpršeno lastništvo zasebnih lastnikov, in sicer do višine skupnega deleža države. Prvotna prodajna zaveza z NLB je določala, da mora Republika Slovenija lastniški delež v NLB najkasneje do konca leta 2017 znižati na največ 25 % plus eno delnico. V skladu s to zavezo je SDH v letu 2016 pričel izvajati aktivnosti s ciljem, da bo prodajna zaveza pravočasno izpolnjena. Na predlog finančnega svetovalca za prodajo lastniškega deleža države v NLB je SDH predlagal Vladi naj se prodajni postopek izvede v dveh fazah. Celotni delež NLB bi se po veljavni zavezi moral prodati v letu 2017. To se pravi, prodati bi morali 75 % minus eno delnico. In to je bilo določeno glede na okoliščine na kapitalskih trgih, ki veljajo za območje srednje in vzhodne Evrope. V tem velja poudariti, da v letu 2017 so na kapitalskih trgih vladale razmere, ko tako velikega lastniškega paketa ni bilo mogoče prodati v enem sklopu, ker je povprečna vrednost transakcij, ki so se nanašale na prodajo finančnih inštitucij in drugih korporacij iz območja srednje in vzhodne Evrope v tem obdobju znašala 345 milijonov evrov, kar bi ustrezalo povprečno 28,4 % lastništva v NLB. Morebitna prodaja celotnega razpoložljivega deleža NLB bi pomenila največjo transakcijo v tem obdobju izvedeno po metodi prve javne ponudbe delnic v letu 2017 na območju centralne in vzhodne Evrope in tudi eno največjih v zadnjih letih nasploh.

Ker Republika Slovenija po mnenju takratnega finančnega svetovalca za prodajo ne predstavlja tako pomembnega in atraktivnega trga za potencialne investitorje v delniški kapital, bi bila takšna transakcija v tem obdobju tvegana z vidika možnosti njene uspešne izvedbe. Vlada je zato na navedeni predlog SDH Evropski komisiji predlagala, da se prodajna zaveza izpolni v dveh fazah. Te odločitve takratne Vlade na noben način ni mogoče smatrati za škodljivo, ampak je v tedanjih okoliščinah Vlada ravnala razumno in v smeri odgovornega ravnanja s premoženjem Republike Slovenije, s ciljem, da poveča vrednost kupnine in poveča možnost za uspeh te transakcije.

V skladu s spremenjeno prodajno zavezo za NLB je bilo predvideno, da Republika Slovenija lastniški delež v NLB zmanjša na največ 50 % do konca leta 2017. Uprava SDH je 5. 6. 2017 sklicala sejo nadzornega sveta in s predlogom sklepa, da nadzorni svet poda soglasje k minimalni ponudbeni ceni za delnico Nove Ljubljanske banke v višini 55 evrov in v razponu ponudbene cene za delnico od 55 evrov do 71 evrov. Ker nadzorni svet SDH dne 6. 6. 2017 ni podal soglasja k predlaganemu sklepu uprave SDH, je uprava istega dne v skladu s petim odstavkom 281. člena Zakona o gospodarskih družbah takratni Vladi predlagala, da sprejme sklep, s katerim kot skupščina daje soglasje k minimalni ponudbeni ceni za delnico v višini 55 evrov in k razponu ponudbene cene za delnico med 55 do 71 evrov. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog vladnega gradiva za odločanje Vlade kot skupščine SDH, s katerim je predlagalo, da Vlada poda soglasje k razponu ponudbene cene. Ministrstvo za finance je obrazložilo, da predlagani sklep sledi naslednjim strokovnim finančnim izhodiščem: prvič, da se v čim večji meri povrne v državni proračun sredstva, ki so jih davkoplačevalci vložili v banko ob zadnji dokapitalizaciji; drugič, da se ohrani pomemben vpliv države v upravljanju banke, kar se uresničuje skozi sprejeto metodo prodaje kapitalske naložbe, to je prvo javno ponudbo delnic, odločitev za zapoved razpršenega lastništva in dovoljen ciljni delež lastništva države 25 % plus ena delnica; tretji cilj je bil ohraniti NLB kot regionalno mednarodno finančno institucijo. Predlagana minimalna prodajna cena za delnico NLB je pomenila 87 % knjigovodske vrednosti delnice po stanju na dan 31. 12. 2016. Zgornja cena delnice glede na predlagani razpon cene pa bi pomenila 112 % knjigovodske vrednosti delnice NLB.

Ministrstvo za finance je v podporo svojemu predlogu za odločitev takratne Vlade pripravilo naslednjo oceno povrnitve davkoplačevalskih sredstev: minimalna ponudbena cena za delnico v višini 55 evrov, ob predpostavki, da bo v letu 2017 prodan 51 % delež države v NLB, bi takrat pomenila kupnino v višini 561 milijonov evrov oziroma največ 724 milijonov evrov v primeru, da bi bila dosežena najvišja možna prodajna cena v okviru določenega razpona. Ministrstvo za finance je ocenilo, da je predlagani cenovni razpon primeren tudi ob upoštevanju vpliva na ceno, ki bi ga takrat lahko imelo tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Ministrstvo za finance je sicer konec maja 2017 pripravilo predlog kritja tega tveganja, ki ga po mnenju takratne Vlade ni bilo mogoče sprejeti. Takratna Vlada ni sledila predlogu Ministrstva za finance in je dne 8. 6. 2017 sprejela sklep, da kot skupščina SDH ne soglaša z omenjeno minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB ter razponom ponudbene cene, s čimer je prodajni postopek NLB ustavila. Vlada se je namreč postavila na stališče, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Vlada je takrat ocenila, da ta problematika vpliva ne le na določitev cenovnega razpona, ampak tudi na verjetnost uspešnosti transakcije. Vlada je na tej podlagi presodila, da ne more soglašati s prodajnim postopkom, na katerega poleg tržnih dejavnikov vplivajo še drugi pomembni netržni dejavniki. Vlada je obenem naložila takratni ministrici za finance, da z odločitvijo seznani Evropsko komisijo in v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi ter pristojnimi službami Evropske komisije prouči možnost variante alternativnih ukrepov.

Aktualna Vlada je seznanjena, da je Vlada v prejšnjem mandatu zavrnila predlagano minimalno ponudbo za ceno delnice NLB in razpon ponudbene cene za delnico in da je dne 8. 6. 2017 ustavila prodajni postopek. Vlada je v prejšnjem mandatu k temu pristopila, ker je menila, da je to potrebno zaradi zasledovanja cilja, da se v največji možni meri povrnejo davkoplačevalska sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bank. Takratna Vlada je prav tako ocenila, da je tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem tako veliko, da bi lahko ta cilj ogrozilo, ne glede na takratne razmere na trgu. Obenem je Vlada tudi ocenila, da brez kritja tega tveganja na predlagani način banke oziroma njenih delnic ni bilo mogoče prodati. Ocenjujemo, da je Vlada v prejšnjem mandatu postopala na način, da je odločitev sprejela upoštevajoč dejavnike, ki so spremljali prodajo v takratnem obdobju. Ne glede na razmere na trgu je prevladujoči dejavnik v smeri odločitve zaustavitve prodaje problematika tveganj iz naslova prenesenih deviznih vlog. Ta dejavnik je mogoče utemeljeno upoštevati, da ga je Vlada v prejšnjem mandatu predvidevala, da pa ni mogla hkrati predvidevati, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto kasneje, in to upoštevala pri svoji odločitvi, je pa ravno nasprotno, ker je želela prodajni postopek izpeljati po tržnih načelih brez vpliva netržnih dejavnikov na prodajo ceno, sprejela takšno odločitev. Finančni trgi so volatilni, borznih gibanj in indeksov pa se zaradi kompleksnosti finančnih trgov ne da z gotovostjo napovedati, zaradi česar je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo. Zavedati se je treba tudi, da je prva javna ponudba delnic proces, katerega priprave trajajo dalj časa, zato se razmere na kapitalskih trgih lahko pomembno spremenijo. IPO predstavlja vrsto postopka, ki je še posebej odziven na dogodke na globalnih kapitalskih trgih. Iz vpogleda v gibanje indeksa evropskih bančnih delnic je res razvidno, da so bile v zadnjem obdobju razmere konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 ugodnejše za prodajo lastniškega deleža v banki kot so bile kasneje tekom leta 2018. Vendar je treba poudariti, da investitorji pri odločanju o nakupu deleža v konkretni banki upoštevajo konkretne okoliščine, značilne za posamezno banko. V primeru NLB je bila to nerešena problematika prenesenih deviznih vlog, zaradi katere se je NLB takrat že soočila z negativnimi finančnimi posledicami. V primeru, da bi / nerazumljivo/ postopek izveden brez jamstva investitorjem, da njihova naložba ne bo izgubljala vrednosti, zaradi morebitnih negativnih finančnih posledic za NLB iz naslova nerešenih sporov glede prenesenih deviznih vlog bi investitorji zagotovo zahtevali dodatni diskont na ponujeno ceno za delnice NLB. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi ravno, zaradi odsotnosti jamstva investitorji izkazali prenizek interes. Pogoj je bil prodati najmanj 50 % delež in tako prodaja ne bi uspela. Pomembne pa so tudi druge okoliščine prodaje kapitalske naložbe NLB. Izbran je način prodaje, postavljeni cilji, da želi država obdržati vpliv na upravljanje banke, odločitev za zapoved razpršenega lastništva, prodaja v okviru sanacije banke po dodeljeni državni pomoči. Glede na vse navedeno ni argumentirana trditev, da je Republiki Sloveniji nastala materialna škoda, zaradi manjše kupnine kot pa bi bila dosežena, če bi bila NLB prodana do prvotno določenega roka to je do 31. 12. 2017. Ni mogoče z gotovostjo trditi kakšno oceno bi bilo mogoče doseči v lanskoletnih prodajnih oknih, zato primerjave morebitnih lanskoletnih možnosti in letošnje realizacije niso utemeljene. Poleg tega je potrebno o presoji primernega trenutka prodaje z vidika povrnitve davkoplačevalskih sredstev vloženih v sanacijo banke upoštevati tudi to, da je Republika Slovenije letos oktobra prejela izplačan celotni zadržani bilančni dobiček za leto 2017 in zadržane dobičke iz preteklih let skupaj v višini 270,6 milijonov evrov oziroma 13,5 evra na delnico. Soglasja Evropske centralne banke je za izplačilo zadržanih dobičkov ne bi prejeli, če ne bi država v umestnem obdobju pokrila tveganja, ki so vezana na problematiko zadržanih prenesenih deviznih vlog. Razpon za celo delnice NLB je bil torej v letu 2017 določen z upoštevanjem višje vrednosti celotnega kapitala NLB, zato je razumljivo in pričakovano, da je, zaradi izplačila bilančnega dobička in posledično znižanja vrednosti kapitala NLB tudi cenovni razpon za delnico v letošnjem letu nižji. Predlagatelji tudi navajajo, da je bil v letu 2017 določen razpon cene za delnico višji kljub prisotnemu tveganju iz naslova prenesenih deviznih vlog na hrvaškem in da bo, zaradi prevzema tega tveganja lahko prišlo še do dodatnega oškodovanja davkoplačevalcev. Predlagatelji pri tem zanemarjajo, da je bilo, zaradi tega lani tveganje za uspešno izvršitev transakcije znatno višje kot letos. Prav tako predlagatelji ne navajajo, da je z zakonom za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki določeno, da RS posredno krije le finančne posledice, ki bodo v NLB nastale, zaradi prisilne izterjave. Poleg tega bo NLB sled omenjenemu zakonu na njem temelječi pogodbi in skupščinskemu sklepu zoper zanjo neugodne sodbe, sklepe in druge odločbe sodišč izkoristila vsa smiselna pravna sredstva vključno z izrednimi pravnimi sredstvi ter pravnimi sredstvi v izvršilnih postopkih pred rednimi sodišči ter pravna sredstva, ki so namenjena zaščiti človekovih pravic po potrebi na podlagi predhodno pridobljenega mnenja visokega predstavnika Republike Slovenije za nasledstvo pa tudi pravna sredstva pred Mednarodnim sodiščem ali institucijo ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali s pravnim postopkom. NLB je izvedla tudi ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnosti prisilne izterjave prepreči oziroma omeji na minimum ter, da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi vse v okviru veljavnih predpisov. Zaradi opisanih dejstev bodo morebitne negativne finančne posledice za Republiko Slovenijo mnogo nižje kot v zahtevi navajajo predlagatelji.

Zaradi vseh navedenih predhodno dejstev Ministrstvo za finance smatra in predlaga, da se predlagana priporočila ne podprejo. Hvala lepa.