Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej bom čisto v kratkem predstavil mnenje Državnega sveta. Obravnavali smo ga na pristojni komisiji in tudi na naši redni seji. Poročilo bi nekako predstavil v treh delih. Prvič, tisto kar je v poročilu po naši oceni dobro, tisto kar je zadovoljivo in tisto kar je pa res slabo.

Zdaj, dober del je, kot je že predstavnik Evropskega računskega sodišča povedal, da je za zanesljivost zaključnega računa izdano pozitivno mnenje, da je za prihodke izdano pozitivno mnenje. Za odhodke v bistvu se nam zdi, da je prvič po letu, mislim, da je bilo 2016, izdano mnenje s pridržki in ne negativno mnenje, kar pomeni nek napredek.

Zadovoljivo se nam zdi pri stopnji napake, ker se je znižala iz 3,1 na 2,4, se pravi trend je v redu, vseeno pa je nominalno to ogromen znesek, gre za nekaj milijard, ki ne bodo izplačane po zahtevkih za izplačila.

No, slab del je pa ta glede črpanja. Zdaj morate razumeti, da smo bili državni svetniki do tega še posebej kritični. Vsaj lokalci, ki zastopamo lokalne interese smo večinoma župani ali podžupani in se s takimi težavami srečujemo dnevno. Opozarjamo, da bo ta vpliv zelo velik na proračun za leto 2018 in 2019, tukaj bo zmanjkala 1 milijarda, težave bodo pri balansiranju. Potem se zaradi takega črpanje ne samo Slovenija, ampak vse ostale države, ki so slabe v tem, izvaja velik pritisk na evropski proračun za prevzete obveznosti,ker so razlike med zahtevki in prevzetimi obveznosti mislim, da dosegle maksimum do sedaj, to je 267 milijard evrov, se pravi včasih mislimo, da od viška ne boli glava, vendar v tem primeru je to kar velik problem. Še posebej nas žalosti, da je Slovenija med petimi najslabšimi po črpanju in so občine zdaj postavljene v zelo nezavidljiv položaj in so pod pritiskom. Imajo odobritve projektov, imajo sklepe o dodelitvi sredstev, nimajo pa pogodb. Župani so pa zdaj pod situacijo, da gredo v naprej z nekim rizikom nekaj delati ali pa čakajo, da nič ne delajo. Se pravi v vsakem primeru je to vpliv na gospodarsko rast na delovno mesto, na razvoj Slovenije in mislim, da je tak način nedopusten, očitno sistem ne deluje, to smo se učili že pri prvi perspektivi, z zaključkom druge smo reševali to s tistim ower commitment 11. projekti, vendar iz teh dveh bi se lahko že naučili, da se v tretji to ne bo ponovilo. Drugi problem je tudi to kar je že gospod Jereb povedal, se pravi prekrivanje teh perspektiv, kar zopet prepleta situacijo in jo dela nepregledno. V bistvu mi državni svetniki bi radi, da se zadeva reši, ne da bomo kritizirali kar vse povprek, zato smo tudi oblikovali tri sklepe v skladu z Zakonom o Državnem svetu. Prva dva, dobili ste jih na klop, sta bolj splošne narave, seznanili smo se z letnimi poročili računskega sodišča, to je prvi. Drugi, da Državni svet podpira vsa prizadevanja, ki bi pospešila črpanje sredstev evropske kohezijske politike, potem pa smo s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Državnem svetu pozvali Vlado Republike Slovenije, da pripravi analizo vzrokov neuspešnega črpanja sredstev v aktualni finančni perspektivi, da pripravi akcijski načrt za pospešeno črpanje sredstev v aktualni finančni perspektivi z opredelitvijo rokov izvedbe in odgovornimi osebami ter da pripravimo del učinkovitejšega in za uporabnike prijaznejšega črpanja evropskih sredstev z opredelitvijo roka priprave in odgovorne osebe. To je v bistvu kratek povzetek našega mnenja. Hvala lepa.