Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani gospe poslanke in poslanci ter ostali prisotni. En lep pozdrav tudi v mojem imenu. Poskušal bom biti čim krajši pri predstavitvi letnega poročila, pa potem raje odgovorit na kakšno izmed vaših vprašanj.

Evropsko računsko sodišče je za leto 2017 revidiralo računovodske izkaze in tako kot že vrsto let, izdala(?) pozitivno mnenje v zvezi z računovodski izkazi Evropske unije, dodali smo pa nov pojasnjevalni odstavek in sicer v povezavi z tako imenovanim Brexitom in izstopom(?) Velike Britanije iz evropske povezave pri katerem navajamo, da osnutek dogovora določa, da bo Velika Britanija spoštovala vse dane zaveze glede financiranja, zato za enkrat vpliva na zaključni račun iz tega naslova ni bilo. Seveda če ta osnutek dogovora, ki pa še ni podpisan oziroma veljaven, ne bo spoštovan in ne bo dogovora, lahko pride tudi do določenih popravkov računovodskih izkazov.

Z vidika prihodkov evropskega proračuna smo tudi, tako kot že vrsto let, izdali mnenje, da so ti zakoniti in pravilni. Glede odhodkov evropskega proračuna pa drugo leto zapored izdajamo mnenje s pridržkom, prej je bilo mnenje negativno, sedaj pa podajamo mnenje s pridržkom, saj smo populacijo naših odhodkov lahko razdelili na dva dela – prva so povezana s plačili na podlagi upravičenih stroškov, tu je stopnja nepravilnosti še vedno previsoka in v tem delu nismo zadovoljni s pravilnostjo odhodkov evropskega proračuna, med tem ko se v zvezi s plačili na podlagi pravic, stopnja nepravilnosti zmanjšala pod 2 % in v tem delu smo pa zadovoljni z izvrševanjem evropskega proračuna.

Če si pogledamo skupno stopnjo za vse odhodke evropskega proračuna, vidimo, da se iz leta v leto zmanjšuje, da za leto 2017 znaša 2,4 % in se približuje meji pomembnosti, pod katero bi lahko izdali že pozitivno mnenje, kljub temu pa kot bom opozoril v nadaljevanju, pričakujemo, da zna v letu 2018 ta stopnja nepravilnosti spet nekoliko porasti, ker bo več odhodkov iz naslova kohezije.

Plačila na podlagi pravic so v letu 2017 predstavljala nekaj več kot polovico, 53 % vseh odhodkov, kar je več kot v letu poprej, predvsem zaradi tega, ker so bili izdatki za kohezijo manjši kot v letih prej. Plačila na podlagi pravic, kjer smo zadovoljni, so predvsem povezana z neposredno pomočjo kmetom, upravnim delom in pa študijskimi raziskovalnimi štipendijami ter kmetijsko okoljskimi ukrepi. Medtem ko plačilo za povračilo stroškov, kjer seveda stopnja napake je še vedno previsoka, se nanašajo predvsem na področja, konkurenčna za rast in delovna mesta ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Če si pogledamo našo revidirano populacijo, lahko vidimo, da je za kohezijo v letu 2017 v naši populaciji zgolj 8 milijard evrov, v letu prej jih je bilo 35 milijard. Od teh 8 milijard evrov pa se zgolj 2,5 milijarde evrov nanaša na odhodke iz tekoče perspektive 2014 – 2020, 5,5 milijard evrov pa se nanaša na zaključevanje operativnih programov iz prejšnje perspektive 2007 – 2013. Tu je treba tudi pojasniti to, da samih izplačil za kohezijo iz evropskega proračuna je bilo poleg teh 8 milijard, še 20 milijard tako imenovanih vmesnih plačil, vendar vmesna plačila za nas ne predstavljajo končnega izdatka, zato jih ne vključujemo v našo revidirano populacijo.

Kot vidite, primerjava, koliko je izplačil brez pomembnih napak jih je nekaj več kot polovico evropskega proračuna, zato smo izdali mnenje s pridržki, ne pa negativnega mnenja.

Če si pogledamo stopnje nepravilnosti po posameznih področjih evropskega proračuna, za enkrat izračunavamo štiri take stopnje za posamezna področja, kakšnih posebnih razlik v zvezi z letom oziroma v primerjavi z letom poprej ni videti, razen seveda na področju ekonomsko(?) socialne in teritorialne kohezije, kjer se je stopnja nepravilnosti zmanjšala iz 4,8 na 3 %, ampak ponovno poudarjam, da je to predvsem zaradi tega, ker je v tej naši revidirani populaciji osmih milijard kohezije, 5,5 milijard povezanih z zaključevanjem operativnih programov iz preteklega obdobja, kjer večjih nepravilnosti niti ni pričakovati.

Tako da, zelo verjetno bo v naslednjem letu ta stopnja nepravilnosti spet nekoliko večja kot 3 %, čeprav bi upali, da se bo zmanjševala še naprej.

Računsko sodišče skuša tudi preveriti, ali stopnje nepravilnosti o katerih poroča Evropska komisija, so izračunane in se nahajajo na enakih ravneh kot te, o katerih poročamo sami in tu ugotavljamo, da imamo približno enake izračune za področje naravnih virov in pa upravo, medtem ko za področja konkurenčnosti za rast in delovna mesta ter kohezijo, komisija poroča o nižji stopnji nepravilnosti kot mi, vendar, ko gremo ponovno preverjati, kako so te stopnje nepravilnosti izračunane, smo Evropski komisiji podali vrsto priporočil, da mora prilagoditi svoje postopke glede vzorčenja in pa nadaljnjega preverjanja same pravilnosti porabe, zato menimo, da je naša stopnja nepravilnosti bolj realno izkazuje dejansko stanje.

Na drugi strani že vsako leto opozarjamo na to, da so imeli organi držav članic in komisije na voljo dovolj informacij, da bi preprečili večje število nepravilnosti. Če bi vse te informacije, ki so bile na razpolago v času odobritve izplačil, bi ocenjena stopnja nepravilnosti za področje naravni viri, v celoti morala biti nižja kot 2 %, za konkurenčnosti, rast in delovna mesta pa ne 4, 2(?), ampak 2, 7 %. Če zgolj naredim primerjavo kolikšna je uspešnost teh kontrolnih postopkov za področje naravni viri, same kontrole so preprečile in odpravile 1, 1 % točke nepravilnosti. Za ta del se je dejansko znižala nepravilnost pri porabi, medtem ko, če bi uporabili vse razpoložljive informacije, bi se morali znižati še za 0, 9 %, kar pomeni, da je stopnja uspešnosti teh kontrol nekje okrog 50 %.

Posebno opozorilo, ki ga ponavljamo tudi sedaj že kar nekaj let je v tem, da se obveznosti evropskega proračuna iz leto v leto povišujejo. V letu 2017 je Evropska unija prevzela vse razpoložljive obveznosti, kolikor jih je bilo na razpolago, medtem ko je izvršila bistveno manj plačil kot bi jih lahko in ponovno je to povezano s slabšim črpanjem sredstev evropskih strukturnih in investicijskim skladov, posledično pa, ker Evropa prevzema obveznosti, izplačil pa ni, obveznosti same rastejo in zdaj znašajo že 267 milijard, kar, če poskušamo nekoliko bolj plastično pokazati kaj to pomeni – to sta dva evropska proračuna. Res pa je, da v teh 267 milijardah je 75 milijard obveznosti za pokojnine evropskih uslužbencev.

Na drugi strani pa opozarjamo, da se je povečala tudi skupna finančna izpostavljenost na podlagi izven bilančnih obveznosti jamstev pravnih obveznosti za podane garancije in v tem delu te obveznosti znašajo tudi že skoraj 100 milijard in je potrebno biti pazljiv, koliko iz tega naslova se v prihodnosti lahko pričakuje dejanskih obveznosti in zato smo Evropski komisiji tudi podali priporočilo, da naj poskuša oceniti in poroča tudi o verjetnosti nastanka obveznosti iz tega naslova.

Predno si pogledamo kakšna je pa bila stopnja črpanja, ker to jaz že vedno opozarjam na problem strukturnih in investicijskih skladov oziroma kohezijskih, velja pa podati najprej dve pojasnili.

Prvič, v novi finančni perspektivi oziroma tekoči finančni perspektivi, je postopek za porabo kohezijskih sredstev nekoliko drugačen kot je bil prej in sicer obračunsko leto je drugo od tega leta za katerega mi izvajamo revizijo in sicer drugo obračunsko leto je bilo od julija 2015 do junija 2016, potem so morale države članice za to obračunsko obdobje izvesti revizije, nacionalni revizijski organi so morali izvesti revizijo, do februarja 2017 so morale države članice predložiti računovodske izkaze in maja 2017 je Evropska komisija odločila o dokončni porabi kohezijskih sredstev. In Republika Slovenija je bila ena izmed desetih držav članic, ki je februarja 2017 predložila računovodske izkaze, v katerih ni bilo nobenega izdatka in v tem delu za leto 2017 Republika Slovenija ni padla v naš revizijski… ni mogla niti pasti v naš revizijski vzorec, ker izdatkov iz naslova kohezije, vseh treh skladov, to se pravi evropskega, socialnega sklada, kohezijskega sklada in pa sklada za razvoj regij, ni bilo dokončnih izdatkov. Na drugi strani pa, preden si pogledamo nadaljnje podatke, je treba pa še ločiti med kohezijskimi skladi pa strukturnimi investicijskimi skladi. Od leta 2014 se namreč med strukturne investicijske sklade štejeta tudi ribiški sklad in pa kmetijski sklad za razvoj podeželja. In to so, na tej prosojnici so podatki za vse strukturne in investicijske sklade, pri katerem je Računsko sodišče poskušalo – če pogledamo ta desni del tega grafa – poskušalo oblikovati nek indikator, ki bi kazal na to, katere države članice znajo imeti težave pri absorpciji evropskih sredstev. In iz tega dela Slovenija ni med kritičnimi državami, kot vidimo, je indeks 8,8. Primerjamo pa vse neporavnane obveznosti iz naslova evropskih strukturnih in investicijskih skladov z vso uporabo sektorja država v posameznem letu.

Bolj pomembne so seveda številke na levi strani, kjer prikazujemo, koliko je neporavnanih obveznosti – to se pravi, prevzetih pa neporavnanih obveznosti in koliko je bilo že izplačil iz naslova strukturnih in investicijskih skladov. In če ta dva podatka seštejemo, milijardo 600 neporavnanih obveznosti in 230 milijonov že izvršenih plačil, gre za milijardo 880 milijonov, kar predstavlja konec leta 2017, da smo prevzeli obveznosti za približno polovico razpoložljivih sredstev, ki so za strukturne in investicijske sklade 3 milijarde 930 milijonov.

Bolj zaskrbljujoč je pa ta graf, ki kaže, kakšna je bila povprečna stopnja črpanja sredstev. Evropsko računsko sodišče najprej opozarja na to, da je povprečje Evropske unije, vseh držav članic, bistveno slabše kot v prejšnjem finančnem okviru oziroma finančni perspektivi. Povprečna stopnja črpanja po četrtem letu izvajanja perspektive je 16 %, v prejšnji perspektivi leta 2010 je bila 22 %. Kar pomeni, da se je skupen program izvajanja strukturnih in investicijskih skladov počasneje odvija kot v prejšnji perspektivi. S tem, da se je že prejšnja perspektiva počasneje izvajala kot predprejšnja. Skratka, zamujamo iz vsake perspektive v perspektivo.

Slovenija se tu odreže še nekoliko slabše. Kot vidimo, je med zadnjimi petimi državami članicami. Stopnja – povprečna stopnja črpanja je 14 %. Od teh 14 % se 5 % nanaša na avanse, 9,8 % pa na vmesna plačila. V letu 2010 smo bili že čez 25 %, tako da v bistvu še nekoliko bolj zamujamo, kot pa ostale države članice.

Tu je trebe podati še eno drugo informacijo, ki jo najdete v našem poročilu. Države članice v okviru Kohezijskih skladov lahko oblikujejo tudi tako imenovane finančne instrumente. Tukaj države članice sicer z enoletno zamudo poročajo o aktivnostih na tem področju. Do konca leta 2016 16 držav članic še ni imelo nobenih izplačil iz naslova finančnih instrumentov. 5 držav članic je bilo takih, ki do konca leta 2016 sploh še ni oblikovalo nobenega finančnega instrumenta in žal je bila Slovenija ena teh petih držav.

Na drugi strani pa če pogledamo operativne programe – to je pa tistih 5,5 milijard, kjer sem rekel, da je v naši populaciji sredstev, povezanih z vključevanjem operativnih programov iz prejšnje perspektive za Republiko Slovenijo 2017, Evropska komisija ni zaključila nobenega operativnega programa, kot to veste, bodo vsi trije zaključeni v letošnjem letu. In iz tega naslova lahko Slovenija pričakuje oziroma je večino že dobila – 205 milijonov evrov.

Glede smotrnosti – podobno kot v prejšnjih letih, opozarjamo, da je komisija vzpostavila zelo kompleksen, ogromen sistem za merjenje smotrnosti, ki ji daje na razpolago velike količine podatkov, vendar ti podatki ne nastajajo vedno pravočasno, da bi jih komisija in države članice lahko upoštevale pri svojih odločitvah. Na drugi strani pa takrat, ko so podatki na voljo, komisija ne sprejme popravljalnih ukrepov, da bi izboljšala smotrnost izvajanja svojih programov.

Kar pa je še posebej zaskrbljujoče, je pa to, da komisija v svojih poročilih poroča o smotrnosti samo tedaj, kadar so cilji doseženi. Če pa cilji niso doseženi. Ali pa indikatorjev ni, pa tega v poročilih Evropske komisije običajno ni najti – tega podatka. Zato komisiji priporočamo, da lahko z nenehnim razvojem kulture smotrnosti doseže nadaljnji napredek pri uporabi teh informacij. V poglavju smotrnosti smo naredili tudi analizo v kolikšnem delu Evropska komisija upošteva naša priporočila, ugotavljamo, da v treh četrtinah so naša priporočila bodisi v celoti upoštevana ali večinoma, žal po 19 % so upoštevana le deloma, pri čemer obstajajo še vedno pomembne slabosti, v 6 % se pa Evropska komisija z našimi priporočili ne strinja in jih ne izvaja. Kar se Slovenije tiče, kot ste lahko že iz predstavitve zasledili, Evropsko Računsko sodišče v vzorec preizkušnja za leto 2017 ni zajelo Slovenije, Slovenija je namreč, kot že rečeno, ena od desetih držav članic, ki v letu 2017, če sem zelo natančen je predložila računovodske izkaze brez odhodkov, kar pomeni, da iz tega naslova ni mogla /nerazumljivo/ vzorec, na drugi strani noben operativni program iz prejšnje perspektive ni bil zaključen v letu 2017, pa še en razlog je, glede na pretekle izkušnje Republika Slovenija ni ocenjena kot držav z visokim ampak kot država z nizkim tveganjem, kar se tiče pravilnosti porabe evropskih sredstev.

Če zaključim svojo predstavite še s podatkom o evropskih razvojnih skladih. Pri evropskih razvojnih skladih smo podali pozitivno mnenje v zvezi z računovodskimi izkazi in pa prihodki in pa negativno mnenje v zvezi z izvrševanjem teh evropskih razvojnih skladov. Tukaj smo še posebej zaskrbljeni, ker kar 42 % napak, ki smo jih ugotovili, so povezani z odhodki, ki niso nastali. In eden izmed zelo zaskrbljujočih primerov je namreč ta, da je Evropska komisija upravičencu izplačal 2 milijona evrov več kot je ta zaprosil za financiranje zaradi napake, ki se jim je zgodila pri izračunu. Tako, da pri evropskih razvojnih skladih je stopnja napake 4,5, prej je bila pa 3,3 %. S tem bi jaz zaključil svojo predstavitev, pa z veseljem odgovoril še na vaša nadaljnja vprašanja. Hvala.