Hvala lepa predsednik, spoštovani poslanci, poslanke, dobro jutro.

Dovolite mi torej, da preletim točke dnevnega reda Sveta za konkurenčnost, notranji trg, industrijo, raziskave in vesolje, ki bo potekal jutri, to je 29. in 30., torej tudi v petek v Bruslju.

Kar precej točk je na dnevnem redu, bom poskušal biti res kolikor se da hiter in v strnjeni maniri predstaviti ključne poudarke posameznih točk.

3. točka je predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev. V okviru te točke je predviden sprejem splošnega pristopa predloga uredbe. Gre za nov zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila 26. aprila letos. Na kratko: uredba naj bi zagotovila pravično, pregledno in predvidljivo obravnavo poslovnih uporabnikov s strani spletnih platform in naslavlja zgoraj navedene potencialne škodljivosti digitalne trgovine. S to pobudo naj bi se kratkoročno preprečila neposredna škoda za podjetja ter srednje do dolgoročno zaščitila potencial, torej uredba zaščitila potencial spletnih platform na enotnem trgu, tako da bi se povečalo zaupanje poslovnih uporabnikov in omogočili informirani politični odzivi na ustrezni ravni. Zato je njen namen zaščiti interese vseh sodelujočih v okolju spletnih platform.

Kakšno je stališče Republike Slovenije? Slovenija podpira sprejem splošnega pristopa in predlagano kompromisno besedilo avstrijskega predsedstva.

Pod 4. točko bo uredba o programu za enotni trg, v prvem branju. Predlagani program združuje dejavnosti, financirane v okviru naslednjih področij iz trenutnega večletnega finančnega okvira: notranji trg, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, standardizacija, potrošniki, statistika in prehranska veriga – o tem smo že govorili tudi na tem odboru. Države članice, med njimi tudi Slovenija podpirajo sedanjo kompromisno besedilo, ki predstavlja ustrezen kompromis za dokončno potrditev na zasedanju Sveta za konkurenčnost. Tekom obravnave predloga uredbe, se je kot ključni problem za kar precej držav članic, med njimi tudi za Slovenijo, pokazala predlagana struktura programa. Države članice - še enkrat poudarjam, da tudi Slovenija - so bile bolj naklonjene ohranitvi samostojnih programov tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru, kot pa združevanju.

Kljub temu je avstrijsko predsedstvo uspelo pripraviti kompromisno besedilo, ki odseva večino predlaganih amandmajev držav članic, med njimi tudi Slovenija, predvsem imam tukaj v mislih sklic na turizem in na kreativnost med specifičnimi cilji programom v vključitev strokovnjakov držav članic v strukturo izvajanja programov še nekatere podrobnost.

Kakšno je stališče Republike Slovenije? Slovenija torej že od začetka obravnava te uredbe v Svetu Evropske Unije, to je bilo že v juniju 2018, generalno pozdravlja prizadevanje komisije, da tudi v obdobju 2020-2021, 2021-2027, nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo krepile upravljanje notranjega trga, podpirale konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednje velikih podjetij, podpirala potrošnike, spodbujala zdravje ljudi, živali in rastlin ter vzpostavile okvir za financiranje evropske statistike. Vendar združitvi zadevnih vsebin oziroma sedanjih programov v en skupni program nismo bili najbolj naklonjeni.

Kot rečeno: Sprejemamo zdaj avstrijski kompromis, jaz tudi meni, da ne glede na to, da prihaja do določene združitve omenjenih programov ni toliko pomembno to ali so združeni, to je moje mnenje, ali programi vendarle potekajo pod enim okvirnim okvirom, pomembno je, da se mi prilagodimo temu, da se ustrezno pripravimo za to, da bomo lahko učinkoviti črpali ta sredstva, ki so za ta področje, tudi za Slovenijo, izredno pomembna.

Torej, zelo pomembna bo dobra, dobra priprava za naslednje finančno obdobje, torej 2021-2027.

Pod točko 6: Gre za uredbo o dodatnem varstvenem certifikatu, tudi o tem smo že govorili na odboru.

Torej, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila. Ta predlog je bil sprva na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost uvrščen pod točko 6 v katerem naj bi predsedstvo predstavilo poročilo o napredku. No zaradi spremembe dnevnega reda je zdaj predviden, da bo predsedstvo pod točko razno poročalo o stanju obravnavane tega predloga.

Dodatni varstveni certifikat je ena izmed pravic industrijske lastnine, s katero se po izteku patenta za največ pet let in pol podaljša varstvo za učinkovino ali zdravilo. Dodatni varstveni certifikat daje enake pravice, kot jih daje patent. Med drugim je prepovedano, da se brez dovoljenja imetnika dodatnega varstvenega certifikata izdela proizvod za katerega je podeljen dodatni varstveni certifikat.

Jaz mislim, da smo o tem že precej natančno govorili, da ne bi še enkrat vsega ponavljal. Republika Slovenija, stališče pa moram povedati, podpira predlog uredbe in uvedbo omenjene izjeme pravic iz dodatnega varstvenega certifikata. Menimo namreč, da bo to zelo koristno vplivalo na konkurenčni položaj proizvajalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s proizvodnjo v Evropski uniji, torej posledično tudi za slovenske proizvajalce.

Pod točko 7: Sklep o prihodnji industrijski strategiji Evropske unije. Avstrijsko predsedstvo Evropske unije se je odločilo pripraviti sklepe Sveta, da bi ohranili zagon in aktivnost v zvezi s pripravo prihodnje industrijske strategije na ravni Evropske unije. Vsebinsko gledano se je avstrijsko predsedstvo v osnutku sklepa osredotočilo na to, kar sta v zadnjem letu že pripravili Estonska in predsedstvo Bolgarije.

Sklepi se osredotočajo na cilje, kazalnike in proces upravljanja industrijske strategije, v uvodnem delu se poudarja pomen vloge industrije za Evropsko unijo ter pomen prehoda na nizko ogljično trajnostno gospodarstvo. Nadalje sklepi poudarjajo pomen prihodnje finančne perspektive za industrijo, pomen pristopa vrednostnih verig ter pomen mainstreaminga industrijske konkurenčnosti.

In še nekatere ključne zadeve, ki so pomembne tudi za slovensko industrijo.

Kakšno je pri tem stališče Republike Slovenije? Mi pozdravljamo namen avstrijskega predsedstva, da ponovno izpostavi pomen priprave prihodnje industrijske strategije na ravni Evropske unije ter pričakovanja držav članic v zvezi s časovnico njene priprave in vloge Evropske komisije.

Tukaj bi rad poudaril, da se ta debata pravzaprav že nekako tudi ponavlja na svetih za konkurenčnost. Moje mnenje je, da seveda že predolgo čakamo s pripravo, dejansko pripravo nove industrijske strategije Evropske unije, ampak zdaj vemo, da je to vezano tudi na seveda nov mandat oziroma nove volitve in potem nov sklic Evropske komisije.

Kljub temu mislim, da moramo biti zelo aktivno. Tudi Slovenija je v vseh teh razpravah neformalnih, tudi formalnih zdaj zelo aktivna. Moja želja je tudi, da bi aktivno sodelovali pri oblikovanju te strategije oziroma politike, zato ker je tudi za Slovenijo, ki je 3. najbolj industrializirana članica Evropske unije, izjemno pomembno, kaj bo v tej strategiji pisalo, ne nazadnje tudi to, kar Avstrijci poudarjajo z vidika črpanja evropskih sredstev. Mi v Sloveniji seveda tudi ne sedimo in ne čakamo, ampak smo začeli z aktivnimi posveti, z aktivno izmenjavo mnenj z različnimi deležniki na temo, kaj je pomembno za slovensko industrijo v prihodnosti, na kaj moramo biti še posebej pozorni, tako da ta proces smo zagnali in seveda bomo o tem tudi poročali na kakšnem izmed odborov absolutno.

Pod točko 8, preverjanje konkurenčnosti. Tukaj, tokratna razprava se bo osredotočila na razpravo o trenutnem stanju na področju notranjega tega s pogledom v prihodnost. Delegacije so se strinjale, da je enotni trg naša skupna odgovornost in ali je treba ukrepati na vseh relevantnih ravneh ter kako zagotoviti, da bo enotni trg izpolnjeval svoj namen v luči globalni sprememb. Nikoli ni dovolj razprave, če mene vprašate, o enotnem trgu, še posebej glede na to, kar se dogaja, glede na trgovinske vojne in vse skupaj. Mislim, da je prav, da o tem razpravljamo in da tudi vedno znova poudarjamo, kako pomembno je to res za, recimo, enotno evropskega prostora.

Pod točko 9 je prav, evo, prihodnost evropskega trga. V okviru redne točke o pregledu stanja na področju konkurenčnosti se bodo ministri osredotočili tudi na prihodnost enotnega trga, v sporočilu predstavlja novejšo oceno stanja na enotnem trgu ter predsedstvo tudi poziva države članice, naj obnovijo svojo politično zavezanost na enotnem trgu. To je to, o čemer sem govoril, torej da moramo non stop pravzaprav poudarjati, da smo zavezani s skupnim interesom po enotnem trgu, namreč komisija poudarja, da je za okrepitev enotnega trga potrebno hitro sprejemanje predlogov v obravnavi, izvajanje pravil v praksi in pa seveda tudi nadaljnje prilagajanje enotnega tega. Stališče Republike Slovenije: »Menimo, da je potrebno razmišljati o pomembnih ovirah, ki motijo poslovanje znotraj enotnega trga, upoštevati uspešno združitev vseh politik, ki vplivajo na poslovanje, torej okolje, konkurenčnost, in pa sektorsko urejati druga, ki jih državljani, torej druga področja, ki jih državljani potrebujejo.« Tukaj imamo v mislih recimo zdravstveno področje, energetiko in vse, kar seveda vpliva na lažje in, bomo rekli, tudi boljše življenje državljanov Evropske unije.

Pod točko 11, uredba, ki ustanavlja vesoljski program Unije. Gre za prvo branje. Še eno zanimivo področje. Dosje še ni v fazi sprejemanja odločitve. Na dnevnem redu je poročilu o napredku, ki ga je pripravilo avstrijsko predsedstvo. Predlog uredbe poenostavlja obstoječi pravni red unije, saj v enotnem besedilu združuje in harmonizira vsa pravila, ki so jih doslej vsebovale ločene uredbe ali sklepi s področja vesolja. Predlog daje Evropski uniji dovolj velik vesoljski proračun za izvedbo različnih predvidenih dejavnosti, zlasti v zvezi z nadaljevanjem in izboljšanjem programov Galileo, EGNOS in Copernicus. Slovenija pozdravlja predlog uredbe o vzpostavitvi vesoljske programa unije, saj dodatno krepi razvoj vesoljskega sektorja v Evropski uniji. Področje vesolja je namreč pomembno tudi za spodbujanje globalnega gospodarstva. Področje omogoča ne nazadnje gospodarsko rast, nudi priložnost za mala, srednje velika podjetja, spodbuja investicije in, kar je tudi izjemno pomembno in se kaže tudi v primeru Slovenije, inovativnost. Mimogrede, upam, da bo Vlada tudi na jutrišnji seji dokončno potrdila izstrelitev slovenskega satelita NEMO-HD. Na ministrstvu v sodelovanju z ostalimi ministrstvi, kot je Ministrstvo za šolstvo, znanost in Ministrstvo za okolje ter kmetijstvo, smo, da tako rečem, zagotovili dovolj sredstev in upam, da bo ta satelit, ki je plod slovenskega znanja, ki je nastal v okviru kompetenčnega centra Vesolje.si, bil dejansko prihodnje leto, načrtujemo nekje v mesecu juliju, avgustu, tudi izstreljen. Tako da se bomo vpisali tudi na zemljevid tistih držav, ki imajo svoj satelit.

Toliko morda na kratko. Kot rečeno, precej točk je, precej kar pomembnih tem. Pričakujemo kar naporno dolgo sejo jutri v Bruslju. Sem pa na voljo, če bo še kakšna razprava oziroma kakšno vprašanje.

Hvala.