Hvala za besedo, predsedujoči.

Gospod Erjavec je navedel kar nekaj nesmislov v odzivu na to, kar v Levici predlagamo in v odzivu na naša stališča, ki jih zavzemamo. Sicer jih je razmeroma retorično prepričljivo zapakiral, ampak zadaj ni neke substance, še manj je zadaj logike, ki bi ta stališča podpirala. Tako da, bom šel kar po vrsti, točko pa točko, kolikor sem si uspel sproti dopisovati.

Najprej za kontekst o tem, ali je Slovenija buržoazna republika ali ne? Mislim, ali imamo pri nas kapitalizem ali ga nimamo? Seveda ga imamo. Kdo je vladajoči razred v kapitalizmu? Posetniki(?) proizvajalnih sredstev. In, če je to vladajoči razred, ki navsezadnje kontrolira tudi državo in njene interese, tej državi je pa podrejen vojaški aparat, v čigavem interesu se torej formira in oblikuje Slovenska vojska? Ja, v interesu buržoaznega kapitalističnega razreda. Kje točno je ta, teza, če želite, napačna? V naši državi je brezpogojno in absolutno zagotovljena pravica do zasebne lastnine, na drugi strani pa za osebno lastnino ne velja nikakršna resna zaščita. Zelo konkretno, imamo ljudi, ki imajo v lasti po 700 stanovanj, ki živijo od rente s temi stanovanji, odirajo študente in še koga, na drugi strani imamo pa brezdomce, zaradi tega, ker nimajo zagotovljene pravice do strehe nad glavo.

In vojska v taki državi ni namenjena nekemu državljanskemu delovanju, ampak je namenjena specifičnim interesom vladajočega, torej, kapitalističnega razreda, zapakiranih v neke obče interese, ki se maskirajo za izraze domoljubja in domovine.

To zelo konkretno dokazuje tudi konsenz, praktično, med slovenskih političnim »esteblišmentom«, ki gradi Slovensko vojsko za potrebe NATO, kot ekspedicijski korpus in ne kot vojsko, za obrambo domovine. In gospod Erjavec, lepo prosim, ne kritike, moje kritike vaših politik, kritike političnega »esteblišmenta« in njenih obrambnih usmeritev, prevajat in predstavljat kot nekaj, kar ne(?) želite od Slovenske vojske. Jaz nisem nobenemu pripadniku Slovenske vojske rekel žal besede, za vas jih imam pa kar nekaj.

Gremo naprej, na tale konkretni nakup. Prva trditev, da ta nakup nekako ni sporen, da je izveden transparentno in tako naprej, se ne strinjam. Se ne strinjam. Odbora za obrambo Državnega zbora je imel dve regularni seji. Prva je bila tista, na kateri ste vi šli skozi hearing, gospod minister, druga je pa ta danes. In, to, da med(?) zaprtimi vrati ali pa na za, pol zaprtimi vrati, minister za obrambo omeni na pogovoru, kot ste se sami izrazil, to, da bo zapravil 15,5 milijona evrov za 38 oklepnikov, oprostite, tu(?) ni nič, kar spominja na javno razpravo. Tu(?) ni nič, kar ustreza javni najavi in to ni nič, kar bi šlo skozi javno naročilo.

Tako da, mirno in utemeljeno vztrajam pri tem, da je ta nakup vsekakor sporen in predvsem je pa sporen z vidika političnih prioritet. Pri nas imamo še vedno revščino, imamo še vedno podhranjeno zdravstvo in tako naprej, ampak, kam se vlada oziroma v njenem imenu vi na obrambnem področju odloča namenjati sredstva? Ja, za bodoče staro železo, za potrebo nam tujih interesov v okvirih zveze NATO. Dalje.

Dokumenti, ki naj bi predvidevali nakup tega orožja, mimo katerih minister za obrambo ne more, ja, tudi to ni čisto res. Že res, da imamo področne resolucije, ampak te resolucije se bodisi spoštujejo, bodisi se ne spoštujejo oziroma, se zasledujejo z večjo ali nižjo intenziteto. In iz tega, da imamo mi srednje ročne obrambne programe, da imamo mi resolucije, se mehanično ne izvaja to, da gremo na vrat na nos v nabavo oklepnikov, se ne.

Poleg tega, gospod Erjavec, o teh dokumentih, o vladi in o Državnem zboru govorite kot, da vas ni zraven in kot da vas ni bilo zraven, ko so se ti dokumenti pisali, pripravljali in ko se je o njih glasovalo. Bili ste zraven in ste jih podpirali. Nobena retorična »finta«, joj, ti dokumenti so nam mano, to je pripravljeno, vas te odgovornosti ne razveže.

Verjetno ena izmed najmočnejših trditev, pa vsaj med vrsticami je bilo to pokazano in dano vedeti, da je Slovenija vojaško ogrožena. V Levici trdimo, da Slovenija ni vojaško ogrožena, da nas obdajajo prijateljske država in da zato vlaganje v vojaški »hardware« ni prioriteta. Gospod Erjavec očitno misli drugače, naštel je nekatera krizna žarišča, ni pa potegnil nikakršne povezave in utemeljitve, zakaj bi ta krizna žarišča na drugemu koncu sveta prispevala k slovenski potrebi po stopnjevanju oboroževanja. Navedli ste ukrajinsko krizo, gospod Erjavec, kje se bo torej borila Slovenija? Ali bomo poslali srednjo bataljonsko skupino na Krim? Koga bomo tam streljali, koga bomo pred nekom drugim branili? Če je Slovenija vojaško ogrožena, gospod Erjavec lepo prosim pokažite konkretno, katera država nas bo napadla. Če nas pa nobena država ne bo napadla, potem pa mi nimamo kaj iti v vojno. Pa za čigave interese se bo slovenska vojska streljala recimo v Maliju? Kako nas Mali ali pa Maliju sosedne države vojaško ogrožajo, lepo prosim in če nas, spet katero stran bo zavzela Slovenija?

Sploh pa je absurdno govoriti o tem, da smo vojaško ogroženi, morda v prihodnosti nas čaka vojaški konflikt in moramo biti naj pripravljeni. Glejte, v tem trenutku socialna kriza že obstaja, razvoj je podhranjen, zdravstvo je podhranjeno, šolstvo je podhranjeno. Vsi vitalni družbeni sistemi, ki prispevajo k blaginji vseh državljank in državljanov, so že ogroženi. Možno ogroženi, močno podhranjeni in ni treba čakati na neko morebitno bodočnost. Tukaj je treba pokazati zavezo in prioriteto lastnim državljankam in državljanom, navsezadnje nekaj mesec nazaj smo imeli volitve, smo šli med ljudi, smo jim to tudi obljubili, ampak zdaj nekaj mesec kasneje, so očitno pomembnejši gospodje, ki sedijo v dvoranah z visokimi stropi in ki bi se šli vojne igre naokrog vsepovsod po svetu. Zdaj, očitno pomembneje njim se ukloniti in njim pokimati, kakor slediti interesom lastnih državljank in državljanov.

Še zlasti pa je to problematično, ker prihaja iz pozicije, kot je dal gospod minister Erjavec zavedati, da je vojno naravno stanje človeštva. Vojne so zmeraj bile, vojne zmeraj bodo, moramo biti nanje pripravljeni. Vojne niso naravno stanje človeštva, vojne niso nujne. Vojne so plod političnih odločitev, po navadi tistih ljudi, ki v teh istih vojnih ne nosijo glave naprodaj, ampak pošiljajo na frontne črte umirat nekoga drugega, po navadi sinove in hčere iz delavskega razreda. Tako se zgodijo vojne, ne tako, da je to v nekemu DNK človeštva, lepo prosim. Zadaj pa jih seveda poganjajo, če dosti dolgo časa brskamo bomo zmeraj prišli do tega – jih tudi ne poganjajo osebne patologije politikov, ampak korporativni interesi, kapitalistične strukture, ki na tak način ekspandirajo svoje območje delovanja, si zagotovijo hegemonijo na določenem področju, hegemonijo nad izkoriščanjem delovne sile, hegemonijo nad naravnimi viri, hegemonijo nad geopolitičnimi pozicijami. Modra politika, državljanska politika, če želite, zna takim interesom stopiti na prste, ne pa se z njimi uleči v posteljo in reči, da je vojna naravno stanje človeštva in da nas tako uči zgodovina. Mislim, zgodovina nas uči tudi, da asteroidi padejo na zemljo, pa to potem proračun in investicijska politika Ministrstva za obrambo, to odraža? Ja ne.

Ofenzivno vozilo. Ta 4 krat 4 oklepnik je namenjen delovanju v sklopu srednje bataljonske skupine, ki je spet inter namenjena delovanja v namene ekspedicijskega korpusa zveze Nato. V temu smislu je čisto v ofenzivni, okupatorski, če želite funkciji in ni predvideno temu, da bo ob naslednjemu žledolomu ali pa ob naslednjem razpasu lubadarja, vleklo podrte smreke iz Pokljuške ali pa še kakšne druge gmajne. Ne, ne, namenjeno je temu, da se vozi po Maliju, Latviji, po Afganistanu, zato ker so se tako odločili v Washingtonu in mi bomo pa to plačali.

V Levici vztrajamo pri temu, da gre za… mogoče čisto najbolj konkretno, za kovino na štirih kolesih, ki res ni ofenzivno, ampak deluje ofenzivno v celemu kontekstu in usmeritvah slovenske vojske, ki jih tudi zagovarjate gospod Erjavec in ki so zagotovo napačne in ne prispevajo k blaginji državljank in državljanov.

In za zaključek, dobra informacija, ki jo je gospod minister podal je pa ta, da ta nakup ni dokončen. Odlično, torej lahko od njega še vedno odstopimo.