Govor

Tatjana Likar

Tatjana Likar, Ministrstvo za kulturo.

Ministrstvo za kulturo pristojnost spodbujanja kulturne dejavnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije je v preteklosti preneslo v Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar je ohranilo aktivno sodelovanje z uradom in seveda tudi vse aktivnosti, ki so na podlagi naše javne službe. Tako da lahko rečemo, da se gro vseh vsebinskih aktivnosti izvaja v naših javnih zavodih, ki izvajajo javno službo. Tako na primer lahko izpostavim za področje medijev, da je pravica Slovencev po svetu oziroma pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski do javnega obveščanja in do obveščanja urejena v Zakonu o medijih in je opredeljena kot del javnega interesa za področje medijev. Prav tako imajo prav poseben položaj Slovenci v zamejstvu in po svetu zagotovljen tudi v okviru Radiotelevizije Slovenija, kjer je v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija opredeljeno temeljno poslanstvo Televizije Slovenija, ki je izvajanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb najširšega kroga uporabnikov, med katerimi zavod in zakon posebej izpostavljata tudi Slovence po svetu in pripadnike slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski.

Če morda nekako pogledamo na področje arhivske dejavnosti, bi izpostavila poseben projekt, ki poteka med Arhivom Republike Slovenije in Uradom za Slovence zunaj meja Republike Slovenije, ki se nanaša na arhive naših zamejcev, ne glede na to, ali gre za arhive društev ali za arhive posameznikov. Namen tega sodelovanja je, da bi pač poskušali v največji meri ohraniti zapuščino naših izseljencev in to ustrezno tudi evidentirati. Zato Arhiv Republike Slovenije pomaga s strokovnimi nasveti, priporočili pri evidentiranju tega gradiva, pri zagotavljanju pogojev za ustrezno hranjenje s pomočjo navodil in z usmeritvami za digitalizacijo. Prav tako pa se poskuša v Sloveniji v okviru arhiva tudi evidentirati, katero je tisto gradivo, ki po svetu nekako obstaja in bi ga veljalo ohraniti za prihodnje rodove.

Če morda navežem arhivsko dejavnost na knjižnično dejavnost, se prav tako v okviru knjižnične javne službe izvajajo različne vsebinske aktivnosti, ki imajo podlago v Zakonu o knjižničarstvu. Tako da v bistvu v sklopu javnega sofinanciranja sofinanciramo nakup knjižničnega gradiva za knjižnice na obmejnih območjih, prav tako tudi določene aktivnosti knjižnic v Sloveniji, ki delujejo preko meja. To se pravi, v Italiji in na Madžarskem pa tudi delno na Hrvaškem. Seveda pa poskušamo tudi z neposrednim sodelovanjem med splošnimi knjižnicami in društvi v zamejstvu vzpostaviti vsebine, ki pomagajo predstavnikom Slovencev izven naših meja, da ohranjajo stik z jezikom, da imajo dostop do literature v slovenskem jeziku in da poskušajo tudi ustvarjati v slovenskem jeziku.

Če morda izpostavim Narodno in univerzitetno knjižnico - je znotraj knjižnice tudi posebna služba, ki je v preteklosti zbirala gradivo, ki ga ustvarjajo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. In na osnovi tako zbranega gradiva, pa tudi gradiva naših društev in posameznikov prirejajo različne razstave. Tako morda omenim samo razstave v zadnjih letih, ki so nastale v NUK in se tudi širijo v druge inštitucije, tudi v predstavništva Republike Slovenije izven meja. Recimo, razstava iz mnogih dežel, ki je bila sicer posvečena Luisu Adamiču, 120. obletnici rojstva, vendar je zbrala tudi utrinke o življenju Slovencev v Ameriki. Potem Rojstvo novih domovin, ki je predstavilo ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji v obdobju po II. svetovni vojni in pa recimo Slovenke v ZDA, razstava, ki se tudi seli na različna prizorišča.

V povezavi z razstavno dejavnostjo je potrebno omeniti tudi dejavnost muzejev. Tu bi predvsem izpostavila Slovenski etnografski muzej, pa Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki pač v sklopu svojega programa delovanja navezujeta stike z društvi in z inštitucijami izven Slovenije in poskušata pri zbiranju tega muzejskega gradiva pri popisovanju in seveda tudi pri svetovanju kako in kaj s tem gradivom ravnati. Nekaj je bilo pa tudi sodelovanja pri posameznih razstavah, ki so bile bodisi v Sloveniji, bodisi preko meja. To je pač nek kratek pregled teh naših pomembnejših dejavnosti, pomembnejših vsebin, ki jih izvajamo. Lahko pa rečem, da v bistvu vsa področja s katerimi smo na ministrstvu povezani nekako poskušajo ob misli na kulturno delovanje misliti seveda tudi na kulturo, ki je potrebna za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvala lepa.