Hvala, gospa predsednica.

Pozdrav vsem prisotnim!

Zunanje ministrstvo je sicer dalo svoj prispevek oziroma svoj odziv na priporočila vseslovenskega srečanja 6. julija 2017.

Seveda ni treba posebej poudarjati, da zunanje ministrstvo z veliko pozornostjo spremlja položaj avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah in da je to tudi ena od prioritet slovenske zunanje politike od osamosvojitve, od nastanka slovenske države, in kot taka tudi zapisana v ključnih dokumentih zunanje politike - omenili ste Deklaracijo o zunanji politiki - in tudi v ostalih strateških dokumentih. Situacija slovenskih avtohtonih narodnih skupnosti je zmeraj predmet dvostranskih srečanj s predstavniki sosednjih držav. Seveda pa naša diplomatska predstavništva in konzulati v sosednjih državah redno, vsakodnevno v bistvu opravljajo pogovore s predstavniki slovenske narodne skupnosti za uveljavljanje njihovih interesov in potreb v odnosu do države, v kateri živijo. Poudaril bi še, da ne gre samo za bilateralne pogovore, ampak tudi v multilateralnem formatu, zlasti v okviru Sveta Evrope in mehanizmov, ki obstajajo v Svetu Evrope, pri tem imam v mislih Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjših in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. V okviru teh mehanizmov Slovenija podrobno spremlja uresničevanje oziroma zagotavljanje pravic slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in tudi spremlja potem izvajanje priporočil, ki jih imajo sosednje države glede slovenskih narodnih skupnosti. Ocenjujemo pa tudi, da je splošna raven dvostranskih odnosov s sosednjimi državami ključnega pomena za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, oziroma da povem drugače, dobra raven dvostranskih odnosov prispeva k pozitivni naklonjenosti sosednjih držav do slovenske narodne skupnosti. In mislim, da je tu bil v zadnjih desetletjih od slovenske osamosvojitve, malo več kot v dveh desetletjih, narejen precejšen korak v spreminjanju odnosa oblasti sosednjih držav, pa tudi regij, no, moram izpostaviti, ne samo državnih oblasti, ampak tudi deželnih oblasti, posebej na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajni, da se je ta odnos do slovenske narodne skupnosti precej spremenil na bolje.

Tako na tej točki nimam kaj bistveno več dodati, sem pa potem odprt za dodatna vprašanja kasneje. Hvala.