Govor

Igor Mally

Najlepša hvala, predsednik. lep pozdrav vsem prisotnim. Evropska komisija je predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, konkretno za obdobje 2021-2027.

Gradivo oziroma predlog pomeni izhodišča za pogajanja glede prihodnjega sedemletnega proračuna v Svetu in pa kasneje tudi v Evropskem parlamentu, hkrati je pa to, kot vedno doslej, nek temeljni okvir za financiranje evropskih politik za prihodnje finančno obdobje. Komisija je predlagala večletni finančni okvir v višini tisoč 135 milijard oziroma 1,11 procenta bruto nacionalnega dohodka EU-27, kar je realno primerljiv obseg, kot ga imamo že danes. Opazno več sredstev Komisija predlaga za tako imenovane nove izzive, kot so notranja in zunanja varnost, migracije, raziskave in razvoj in pa mobilnost mladih ter za socialo. Hkrati predlaga tudi vzpostavitev nekaterih novih instrumentov vezanih na Evropsko monetarno unijo, to sta predvsem instrument za podporo izvajanja strukturnih reform in pa taki imenovani evropski instrument za stabilizacijo investicij.

Z drugimi besedami nek zametek proračuna evro območja v katerem se je v zadnjem obdobju kar veliko govorilo. Ob omenjenih povečanjih sredstev za nove izzive in pa ob dejstvu, da s tako imenovani Brexitom, se pravi izhodom Združenega kraljestva iz EU, bo v Evropski proračun prišlo manj sredstev, se hkrati predlaga zmanjšanje obsega za dve največji politiki.

To sta kohezijska politika in pa skupna kmetijska politika. Zmanjšanje za skupno kmetijsko politiko je približno minus, se pravi 15 procentno zmanjšanje za kohezijsko politiko pa okoli 10 procentov.

Pri tem se vendarle predlaga, da se več sredstev znotraj kohezije nameni socialnim politikam, konkretno Evropskemu socialnemu skladu, tako imenovani SSS plus. Na drugi strani pa so predlagani višja stopnja nacionalnega financiranja, tako za kohezijsko politiko, kot tudi za politiko razvoja podeželja.

Na strani prihodkov proračuna ob dejstvu, da naj bi Združeno kraljestvo šlo iz Evropske unije do začetka naslednje finančne perspektive, naj bi tudi počasi ugasnil tako imenovani britanski rabat, ki je bil v vseh teh dosedanjih pogajanjih nekakšno jabolko spora na strani prihodkov. Komisija pa za največje plačnice, največje neto plačnice predvideva tudi počasno zmanjšanje njihovih korekcij, vezano na sam rabat.

Hkrati se predlagajo trije novi lastni viri. Prvi iz naslova nereciklirane plastike, drugi iz naslova trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in pa tretji, prispevek na podlagi skupne konsolidirane osnove za davek dohodkov pravnih oseb, tako imenovani CCCTB.

Dogovor o večletnem finančnem okviru naj bi bil sprejet s strani Evropskega sveta, kot vedno doslej. Evropski parlament pa potem nanj poda mnenje.

Prva celovita razprava na ravni Evropskega sveta naj bi se začela šele prihodnji teden na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, kjer pa se ne pričakuje nekih konkretnih zaključkov. Praktično gre šele za prvo celovito razpravo.

Po predlogu Komisije naj bi bil dogovor o večletnem finančnem okviru sprejet do evropskih volitev, se pravi do spomladi naslednje leto, s čimer se absolutno strinja, se ej strinjala in pa podpirala to tezo, že od samega začetka, tudi Slovenija. V kolikor pa do tega ne bo prišlo, kar je pa dokaj možno, pa lahko pričakujemo, da bo do dogovora prišlo šele konec naslednjega leta, v času finskega predsedovanja, ali pa v začetku leta 2020, kar je pa že zelo pozno.

Dejstvo je, da v naslednjem letu imamo evropske volitve, menjuje se Evropska komisija, menjuje se tudi predsednik Evropskega sveta in to vse bo povzročilo zamik, v kolikor ne pride do dogovora do spomladi. Če pa pride do dogovora v letu 2020, je pa, bom rekel, takšna rešitev zelo pozna, ker hkrati to pomeni, da bo prišlo do zamika pri sprejemanju posameznih uredb in to za sabo povleče dejstvo, da bo prišlo do zamika za začetkom financiranja prihodnje finančne perspektive, kar ima posebej negativen učinek zlasti za tako imenovane skupne politike kot so raziskave in razvoj in podobno, kjer so recimo raziskovalci odvisno od samih razpisov Komisije.

Kateri so ključni elementi za Slovenijo?

Dejstvo je, da za Slovenijo kohezijska politika ali pa skupna kmetijska politika, še vedno ostajata ključni politiki znotraj evropskega proračuna.

Na področju kohezijske politike je Komisija predlagala za Slovenijo 3,07 milijarde evrov za devetletno obdobje, kar predstavlja 9 procentno zmanjšanja alokacije, kot jo imamo danes. Ob dejstvu, da se celotna kohezijska politika zmanjšuj za 10 procentov mislim, da je takšen padec zmeren oziroma da je Slovenija dobro odnesla pri tej razdelitvi.

Dejstvo je tudi, da to zmanjšanja kohezijskih sredstev za Slovenijo bo prišlo že iz povsem objektivnih razlogov.

Prvič, ker bo prišlo do zmanjšanja kohezijskih sredstev za celotno Evropsko unijo, drugič, ker se bo tudi relativna razvitost Slovenije spremenila oziroma povečala zaradi Brexita, ker gre bogatejša država članica iz Evropske unije in pa tretjič, ker zahodna, ki je že danes na 99 procentih razvitosti EU, je že doslej imela nek prehoden režim, ki ga zdaj več ne bo. Tako da zlasti v primeru zahodne Slovenije se pričakuje večji padec sredstev kohezijske politike.

Ugoden izhodiščni položaj na področju kohezijske politike seveda ni samoumeven.

Mi smo v tem prostoru 25. marca letos imeli eno dobro razpravo, bila je nujna seja Odboru za EU zadeve, kjer se je posebej opozorilo na možnost krčenja kohezijskih sredstev za več kot 50 procentov. Se pravi pod 2 milijardi evrov za Slovenijo.

Debata takrat, razprava takrat je bila dokaj pestra, ampak ne glede na to, tudi po tisti razpravi je vladna pogajalska skupina, ki jo vodim vzpostavila zelo intenziven kontakt z Evropsko komisijo in posledica našega dela je v bistvu ta, da se je Evropska komisija na koncu odločila spremeniti metodo razdelitve kohezijskih sredstev, ki jo je najprej takrat načrtovala.

Če se spomnite v začetku maja je Komisija objavila ta dokument brez metodologije kohezijske politike, kar je bilo prvič.

In metodologijo kohezijske politike in pa razdelitev sredstev smo dobili šele praktično mesec kasneje. S tem, s spremembo metodologije je pravzaprav Slovenija pridobila nazaj oziroma ubranila več kot 1 milijardo sredstev. Tako da danes je predlog Komisije, kot sem že prej omenil za Slovenijo oziroma naslednje finančno obdobje več kot 3 milijarde evrov za kohezijo.

Na področju skupne kmetijske politike se obseg sredstev prav tako zmanjšuje. Predlagana je ovojnica 1,66 milijarde evrov, kar predstavlja 13 procentno zmanjšanje sredstev za neposredna plačila, to znaša okoli 903 milijona evrov in pa za razvoj podeželja 716 milijonov. V relativnem znesku pomeni 4 procentno znižanje neposrednih plačil in pa 15 procentno znižanje razvoja podeželja. Zlasti slednje, je bistveno preveliko.

Več sredstev se pa pričakuje tudi za Slovenijo iz strani tako imenovanih centraliziranih politik, ki so tudi največ pridobile, pomeni raziskave in razvoj, digitalizacija, strateške naložbe, varnost, obramba pa tudi migracije in pa upravljanje meja.

Ne glede na navedeno je upravičeno pričakovati, ne glede na vse spremembe, upravičeno je pričakovati, da bo Slovenija tudi v naslednji finančni perspektivi neto prejemnica evropskih sredstev. Govorim o teoretičnem neto prejemniškem položaju, ki ni vezan na samo črpanje.

Vendar pa pri tem je treba opozoriti, da v kolikor pride do zamika pogajanja, se pravi čez to obdobje pred evropskimi volitvami, bodo najverjetneje v poštev prišli novi podatki za razvitost regij. Pomeni, glede na to, da je Slovenija gospodarsko, gospodarska rast Slovenije skokovito rasla, sploh v zadnjih letih, da to v sami metodologiji pomeni dodatno zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko. Predvsem zato smo toliko glasni, da naj bi se pogajanja zaključila čim prej.

In še nazadnje, ključni elementi predloga stališča Republike Slovenije. Pod ena, pozdravljamo dejstvo, da je Komisija predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv z zdajšnjim obsegom kljub dejstvu, da Velika Britanija odhaja iz Evropske unije.

Zelo podpiramo tudi dejstvo, da je Komisija predlagala modernejši proračun, da gre več sredstev predvsem za varnostno politiko, predvsem pa za raziskave na razvoj, socialo, mlade in podobno. Se pravi, da je sam proračun nekako orientiran v prihodnost. Seveda ne moremo mimo dejstva, da bo prišlo do rezov na področju kohezije in pa skupne kmetijske politike,š še zlasti na področju razvoja podeželja.

Tako da ključni izziv, ki ga vidimo za Slovenijo, je ohraniti v pogajanjih vsaj ta predlog oziroma paket, ki ga je Komisija predlagala za Slovenijo za področje kohezijske politike in pa hkrati vztrajati na tem, da se vsaj za področje razvoja podeželja nameni več sredstev.

Pri kmetijski politiki oziroma razvoju podeželja je treba tudi vedeti, da zlasti pri razvoju podeželja, da je prišlo do linearnega zmanjšanja za vse države članice, ne samo za konkretno za Slovenijo.

Na področju prihodkov proračuna ocenjujemo, da je trenutni sistem preveč kompliciran in da je ravno Brexit tista osnova na podlagi katere bi lahko prišlo do poenostavitve, do ukinitve rabata, do ukinitve raznih popustov in na tako, da bi sama prihodkovna stran proračuna v glavnem bazirala na tako imenovanem BNDV viru, ki je tudi najbolj pravičen in tudi najbolj enostaven.

Smo absolutno pripravljeni tudi se pogovarjati o novih lastnih virih, še posebej tistih z okoljsko komponento, dejstvo pa je, da je Komisija tudi v prejšnjih pogajanjih večkrat predlagala neke nove vire, ki pa na koncu žal niso zaživeli.

Toliko zaenkrat z moje strani, hvala.