Najlepša hvala za besedo, predsednik.

Dobro jutro vsem skupaj!

To je moj krst na Odboru za zunanjo politiko, ampak bom začela po vrsti, tako kot so bila vprašanja postavljena.

Gospod Horvat sprašuje o stališču Vlade do katalonskega vprašanja. Stališče Slovenije je konsistentno in transparentno že ves čas in zagovarja isto stališče ves čas. Z zgodovinskega vidika in v luči svoje izkušnje, ki jo je imela Slovenija, zagovarja in priznava pravico narodov do samoodločbe, pri čemer pa mora biti izražena in izvedena zakonito in v skladu z demokratičnimi standardi. Slovenija vzdržuje dobre, prijateljske odnose s Španijo in vsemi njenimi 17 provincami, vključno s Katalonijo. Pri tem vprašanju poudarja potrebo po iskanju rešitev na miroljuben način, v dialogu in v prizadevanju za pot sobivanja. Slovenija podpira možnost, da se posamezni narodi odločijo za samostojno pot, vendar mora do tega priti skladno z demokratičnimi načeli, kot sem omenila, in s spoštovanjem prava. Slovenija spoštuje ozemeljsko celovitost in se ne vmešava v notranje zadeve ostalih držav in se do teh notranjih procesov načeloma ne opredeljuje. Omenili ste tudi obisk veleposlanika Španije na Ministrstvu za zunanje zadeve. Da, lahko potrdim, veleposlanik prihaja na obisk jutri, na pogovor, gre tudi za redno diplomatsko izmenjavo. Naj pa ob tem preberem tudi stališče, ki je bilo izraženo že ob robu Evropskega sveta v Bruslju oktobra 2017 s strani takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije, in sicer tako, da so med primerom Katalonije in osamosvajanjem Slovenije velike razlike. Vprašanje pravice do samoodločbe je treba reševati v skladu z ustavnim redom Španije in zlasti po mirni in nenasilni ter demokratični poti preko dialoga. Slovenija se je za osamosvojitev odločila, ker je Jugoslavija začela počasi razpadati. Poleg tega Jugoslavija ni bila demokratična država, tako kot ste že sami dejali. Cilj slovenske osamosvojitve pa je bil postati demokratična država in zaščititi človekove pravice, ki takrat niso bile varovane, vzpostaviti pravno državo in nekoč postati članica EU. Takratni predsednik Vlade je tudi dejal, da s teh vidikov situacija je ta trenutek v Kataloniji popolnoma drugačna. Španija vključno s Katalonijo je demokratična država, in to je uradno stališče Vlade Republike Slovenije tudi danes.

Glede predsedovanja Slovenije Evropski uniji in vašega vprašanja, gospa Gregorčič. Na Vladi sta bili sprejeti dve zadevi, dve gradivi na temo predsedovanja pred štirinajstimi dnevi, in sicer: predsedovanje Republike Slovenije oziroma projekt predsedovanja Republike Slovenije Evropski uniji leta 2021 in organizacijska struktura njegove priprave ter izvedbe. Vlada je tudi potrdila kadrovski načrt. Predvideva se 350 zaposlitev, dodatnih, od tega nekaj več kot 100 na slovenskem stalnem predstavništvu v Bruslju. Tečejo tudi sestanki o tem. Včeraj ob robu Sveta za splošne zadeve so potekali pogovori v okviru tria, z Nemčijo in Portugalsko. Začeli smo se pogovarjati tudi o prioritetah. Ministrstvo za zunanje zadeve je zadolženo za pripravo, za koordinacijo podskupine za program, in ti pogovori oziroma te priprave tečejo.

Na vprašanje gospoda Rajića glede zunanje meje in mejne straže. Omenili ste novo stalno enoto z 10 tisoč operativnimi uslužbenci, ki bo imela izvršna pooblastila in lastno opremo. O tem bodo jutri v Bruslju razpravljali tudi voditelji na Evropskem svetu. Slovenija predlog podpira, ima pa, tako kot večina držav, seveda pomisleke, ki se nanašajo na odsotnost kriterijev, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezne države prispevale v tako imenovano stalno sestavo agencije, izvršna pooblastila njenega osebja, financiranje usposabljanj, zaposlitev in predvsem nerealno časovnico, ki ste jo tudi omenili, do leta 2020.

Na vprašanje gospoda Mahniča glede obiska ministra Cerarja v Združenih državah Amerike in srečanja z državnim sekretarjem Pompeom. Minister Cerar odhaja, je danes na poti v Washington. Tudi pri nas ocenjujemo to srečanje kot izjemno pomembno, ker bo utrdilo nadaljnje prijateljske in tesne zavezniške odnose z ZDA tako na bilateralni ravni kot v okviru drugih organizacij, Nata, Organizacije združenih narodov, pa v končni fazi tudi sodelovanja Evropske unije z ZDA. Kot ste sami omenili, prihaja obisk po mnogih letih odsotnosti na tej ravni, ministrski, mislim, da prihaja obisk po osmih letih, kar pa ne pomeni, da ni bilo stikov na delovnih in tudi na visokih ravneh. Je pa seveda pomembno, da imamo kontakte ravno na teh ravneh, na ministrski, in seveda tudi na višjih ravneh in da so ti kontakti bilateralne narave, ne zgolj ob robu multilateralnih dogodkov. Kaj si obetamo od obiska in ali je to prelomnica. Jaz bi rekla, da si od obiska obetamo nadaljnjo krepitev sodelovanja, bilateralnega, gospodarskega, v projektih na zahodnem Balkanu. Ali je to prelomnica, jaz ne bi rekla, da je prelomnica, je pa nek dokaz oziroma izkazuje neko aktivnost na naši strani, da dvignemo dialog in pogovore tudi na to raven z ameriško stranjo.

In še glede obiska, vprašanje predsednika Nemca glede obiska ministra v Rimu. Minister je bil v Rimu in Vatikanu, mislim, da je bilo konec novembra. Srečanje je bilo v sklopu pogovorov, ki jih minister opravlja s svojimi kolegi iz sosednjih držav. Namenjeno je bilo seveda krepitvi dvostranskega sodelovanja, govora je bilo tudi o vprašanjih s področja Evropske unije, predvsem vprašanje migracij in sodelovanja pri reševanju težav oziroma sredozemskega sodelovanja. Italijanski zunanji minister je podal tudi nek predlog, da se ministri Sredozemlja neformalno srečujejo ob robu ministrskih zasedanj v Bruslju, kar mislim, da je zdaj že drugič potekalo in so se decembra že drugič sestali. Seveda so bila obravnavana tudi nekatera bilateralna vprašanja, od vračanja kulturnih dobrin in tako naprej.